Prišel, videl, odpeljal, zmagal, je rek, ki bi ga lahko vsekakor v zadnjem času, predvsem to velja za GHD Lučine, pripisali mlademu Aleksandru Buhu. Aleksander oz. za tiste, ki ga bolje poznajo Sandi, Aleks, je mlad in simpatičen fant, ki ga slovensko dirkanje aktivno spremlja že drugo sezono na dirkah v gorsko hitrostnem avtomobilizmu (GHD). V preteklosti vrhunski sprinter (atletika), je v prvi vrsti z dušo in srcem predan športu že od zgodnjih otroških let. Da športni dosežek ni le surova številka zapisana na papirju ali kako drugače, temveč veliko več, dokazuje tudi ekipa, ki stoji za Aleksandrom.
Poleti, natančneje konec junija, je potekal 6. Rally Železniki, katerega se je udeležil tudi Domen Buh – Aleksandrov starejši brat, ki nastopa v rallyju – s sovoznico Rebeko Kobal. Želja po dobrem rezultatu je terjala svoj davek, saj sta dirko predčasno zaključila s škodo na dirkalniku, ki je nakazovala na dejstvo, da bo potrebno tega sestaviti na novo. Pričela se je bitka s časom, cilj pa je bil en sam; da se Peugeot 205 Rally pojavi 09. – 11. 08. 2019 na GHD Lučine z voznikom Aleksandrom za volanom. Brata namreč nastopata z enim dirkalnikom vsak v svoji panogi. Tukaj se je pokazala srčnost pravih ljudi. Oče Roman Buh, ki ima v ekipi tako ali drugače posebno mesto, Martin Kobal, Evgen Bolčina, Matjaž Eržen ter ostali prijatelji in znanci so tako ali drugače prispevali svoj delež; nekateri v neprespanih večernih in zgodnjih jutranjih urah, drugi z materialom in nasveti, da se je dirkalnik Domna Buha v petek, 9. avgusta, v poznih večernih urah, ko so bili vsi tehnični pregledi in verifikacije že zaključene, pojavil v boksih v Todražu na gorsko hitrostni dirki iz Poljanske doline do Lučin. Kot zamudniki so slednje opravili v soboto zjutraj, pred trening vožnjami, ki so bile na sporedu tisti dan. Tudi tukaj ni šlo gladko! Zadnji trening je Aleksander končal predčasno ob progi; v bokse ga je v mraku skupaj z dirkalnikom pripeljalo vlečno vozilo. Mnogi so sklepali, da je dirka zanj končana, a je ekipi uspelo popraviti okvaro. In naslednji dan je Aleksander, s Peugeotom 205 in štartno številko 73, uspešno štartal na dirki. Skozi vse tri vožnje se je na samem vrhu za zmago v diviziji 1 vil napet boj stotink, ki se je na koncu obrnil njemu v prid. Po 2. mestu na GHD Gorjanci, je tokrat zasluženo zmagal v Lučinah. Trud je bil poplačan – Aleksander je slavil v diviziji 1, ekipa pa je dobila bitko s časom in živci.
Aleksander Buh
Tudi na naslednji dirki v Ilirski Bistrici smo bili priča napetim bojem. Tokrat je Aleksander kljub več napakam v posameznih vožnjah dosegel 2. mesto v svoji diviziji. V Buzetu na Hrvaškem, kjer je potekala predzadnja dirka za državno prvenstvo, pa smo doživeli to, kar je veliko voznikov imelo za nemogoče. Aleksander je v prvi vožnji podrl rekord divizije, saj se je s časom 2:59.050 prvi spustil pod tri minute. V drugi vožnji je, malo v šali, malo zares, stotinke “lovil” na zaščitni ograji (ostal je brez stranskega ogledala) ter si ponovno privozil zmago. Do sedaj odlične predstave ostajajo skupaj z visoko postavljenimi cilji odlična popotnica za naprej. Po lanski – debitantski sezoni, ko je zasedel skupno 3. mesto v diviziji 1 in prav tako med vozniki do 21 let, je v letošnji sezoni cilj te rezultate ponoviti in Aleksander je trenutno na zelo dobri poti, da ubrani lanske uvrstitve. V letošnji sezoni je pred Aleksandrom le še ena dirka – 6. oktobra bo v Čedadu lovil še eno odlično uvrstitev.
Želja je, v prihodnje na progo zapeljati s še zmogljivejšim dirkalnikom in tako postaviti še boljše čase. Čeprav je s svojimi predstavami marsikomu v letošnji sezoni visoko dvignil letvico pričakovanj, saj že po dosedanjih dosežkih postaja prepoznaven talent v slovenskem avto športnem miljeju, pa Aleksander v sebi ostaja skromen fant, ki se zaveda, da brez sponzorjev in pomoči najbližjih to še zdaleč ne bi bilo mogoče. Tako je hvaležen za vsakršno pomoč.
Aleksander Buh
Aleksander se še posebej zahvaljuje sponzorjem: Tisk Tavčar, d. o. o.; Andraž Tavčar, slikopleskarstvo, s. p. in Omega M, Eržen & Co., d. n. o., ki so mu omogočili dosedanje uspešne nastope. Vsekakor gredo velike in iskrene zasluge tudi njegovi ožji družini, še posebej bratu Domnu, brez katerega ne bi nikoli nastopil na dirki, ter očetu Romanu za vse vložene ure dela in skrbi.