Veter je bil za ljudi vedno pomemben. Pred več tisoči let so ga uporabljali zato, da so z ladjami prečkali morje, danes pa z vetrnimi turbinami ustvarjajo elektriko. Seveda je trajalo kar nekaj časa, da so znanstveniki začeli natančneje razumeti, kako veter pravzaprav nastane.

Čeprav tega ne moremo videti s prostim očesom, pa je zrak sestavljen iz več milijard drobnih delcev. Obstajajo različne vrste teh delcev, med katerimi sta najpogostejša dušik in kisik, ki ga za dihanje potrebujejo ljudje in živali. Veter piha, ko se ti zračni delci premikajo v zemeljski atmosferi. Atmosfera je zračni ovoj okoli zemeljske oble. Debel je okrog 100 kilometrov, kar predstavlja dolžino približno 4 000 sinjih kitov. Večino delcev, ki sestavlja zemeljsko atmosfero, najdemo bližje njeni površini. Bolj se oddaljujemo od nje, manj je teh delcev, dokler jih v vesolju ne zaznamo nič več. Teža vseh teh delcev pritiska na površino Zemlje, kar imenujemo atmosferski tlak. Ta se spreminja glede na to, kako topla oziroma hladna je zemeljska površina.

Ko se površina segreje, se segreje tudi zrak v njeni neposredni bližini. Takrat se delci dvignejo in razširijo, to pa posledično zmanjša atmosferski tlak. Območja nizkega zračnega tlaka, kjer je topleje in bolj sončno, imajo nad sabo manj zračne mase, območja visokega tlaka, kjer je hladneje in temneje, pa več. Topel zrak ima manjšo gostoto od hladnega, zato se dviga. Ko se toplejši zrak dvigne, se delci hladnejšega zraka, ki so na splošno tesneje skupaj, spustijo na območja z nižjim tlakom. Zrak z območja višjega tlaka prehaja na območje nižjega tlaka. To gibanje zračnih delcev, ki ga povzročajo temperaturne razlike, pa imenujemo veter.

Veter torej piha, ko pride do sprememb zračnega tlaka nad manjšim ali večjim območjem. Hitrost vetra je odvisna od razlike med visokim in nizkim tlakom. Večja je razlika, močnejši je veter. Hitrost vetra se meri glede na Beaufortovo lestvico za veter, na kateri je razvrščenih 12 stopenj hitrosti. Stopnje se gibljejo od vetrov s hitrostjo manj kot en kilometer na uro (tišina), do vetrov, ki presežejo hitrost 118 kilometrov na uro (orkan). Iz vremenskih napovedi vam je morda znan tudi izraz zahodni, vzhodni, južni in severni veter, kar je odvisno od smeri, iz katere piha.

Slikovno gradivo: Pexels