Dostava pice z dronom se zdi kar dobra ideja. Dostava cepiva, zlasti na težje dostopnejša območja, pa nedvomno še boljša. Ker bo trajalo verjetno še nekaj časa, da bo tovrstni pojav postal naš vsakdan, pa premiki v tej obetajoči industriji in še nedavno znanstvenofantastični tehnologiji zadnje mesece vse bolj spominjajo na navodila za uporabo.

V preteklem tednu je Googlovo zagonsko podjetje Wing pri ameriški Zvezni upravi za letalstvo (FAA) pridobilo prvi certifikat za dostave z droni. Prve polete bodo začeli v mestu Blacksburg v zvezni državi Virginija s pošiljkami posameznikom v komercialne namene do 1,3 kg, pri čemer bodo uporabljali 5 kg težak dron z navpičnim vzletanjem. Kalifornijsko podjetje Zipline je v istem tednu postavilo največjo svetovno mrežo za dostavljanje cepiv, s pomočjo katere v afriški Gani do 2 000 zdravstvenih ustanov dnevno izvedejo 600 letov po vsej državi. Pred manj kot mesecem dni pa sta ameriški UPS in podjetje za brezpilotno letalsko tehnologijo Matternet začela s sistemom pošiljanja medicinskih vzorcev za bolnišnice v mestu Ralegh v Severni Karolini.

Iz vseh teh napovedi, ki predstavljajo mešanico nadzornih, logističnih in tehnoloških dosežkov, lahko sklepamo, da prihodnost dostave z brezpilotnimi letali le ni tako daleč. Soustanovitelj konference o zračni mobilnosti in lastnik podjetja AirMap, ki se ukvarja s sistemi za integracijo dronov v javnem zračnem prostoru, Ben Marcus, opozarja razvijalce tehnologij, podjetja in vlade, da jih na tem področju čaka še nekaj resnega dela. Regulatorni čas še vedno zaostaja za razpoložljivo tehnologijo, kar pa je po svoje nadvse logično. Zračni prostor lahko postane kar natrpano območje, trčenje v zraku pa ne bi imelo veliko zmagovalcev. Tudi kopno je konec koncev precej zasedeno in nihče si ne želi, da bi nanj padel dron. Obveza zagonskega podjetja Wing tako predstavlja kar resen zalogaj. Dovoljenje FAA podjetju omogoča izvajanje pošiljk, ki so izven vidnega polja strokovnih upravljavcev, za kar pa obstajajo veljavni predpisi. Pri tem nimajo prostih rok, saj vlada od podjetja zahteva opazovanje zračnega prostora, bodisi z zemeljskim radarjem ali človeškimi opazovalci na kopnem. Prej ali slej bo FAA zahtevala avtomatizirano opazovanje. Trenutno razvijajo sistem upravljanja zračnega prometa z droni, s katerim poskušajo zmanjšati ukrepe, ki jih morajo posamezna podjetja kot je Wing izvajati, in omogočiti hitrejšo rast celotni industriji. Vlada pa bo pri tem potrebovala upravljavce dronov, ki si bodo med seboj in z vlado izmenjavali podatke ter dokončali razvoj novih tehnologij, da bodo omogočili delovanje sistema.

Kljub še tako sofisticiranemu upravljanju letov in sistemom sledenja pa se droni včasih lahko tudi poškodujejo ali soočijo z nepričakovanimi ovirami. Tudi na tem področju si podjetja prizadevajo za izboljšave. Švicarski Zipline uporablja balistična padala, da njihova električna brezpilotna letala s fiksnimi krili ne bi treščila na tla. V Googlovem podjetju Wing s pomočjo algoritmov določijo varno lokacijo za dostavo, v bližini katere ni dreves, stavb in daljnovodov. Algoritem, ki avtomatiziranim dronom v primeru odpovedi enega ali dveh motorjev pomaga ohranjati nadzor, pa so razvili v podjetju Verity Studios. Njihov sistem, imenovan Failsafe, dron pri nenadzorovanem vrtenju ponovno uravna in nemudoma vzpostavi nadzor.

Navdušenci letenja tako že nestrpno pričakujejo naslednjo veliko novost: leteče taksije. Vse kar se trenutno dela na pobudah vključitve in avtomatizacije dronov, bo imelo ključno vlogo tudi v času prihoda »letečih avtomobilov«, ki so dejansko droni za prevažanje ljudi. Ista tehnologija, ki bo kmalu omogočila dostavo pice na vaš prag, bo nekega dne z istega mesta pobrala tudi vaše otroke.