Kako Singapur postavlja standarde urbane mobilnosti za prihodnost

Mestna država Singapur na področju urbane mobilnosti v svetu že desetletja praktično orje ledino. Čeprav imajo v tej majhni otoški Levji državi sedež maloštevilna podjetja avtomobilske industrije, ji strokovnjaki in raziskovalci pripisujejo vodilno vlogo v smislu inovativnih strategij mobilnosti. Njena zazrtost v prihodnost pa se kljub temu sooča z nemalo aktualnimi izzivi. Zadnjih deset let otok doživlja dramatičen porast prebivalstva.

Trenutno v tem tropskem trgovskem vozlišču živi več kot 5,6 milijona ljudi, omejitev prostora pa ustvarja nove ovire pri usmerjanju v učinkovite rešitve mobilnosti. S 67-kilometrskim preizkusnim poligonom, rednimi testiranji avtonomnih vozil in že obstoječim naprednim zakonodajnim okvirom se Singapur pospešeno približuje bližnji prihodnosti samovozečih vozil, od robot-taksijev, do čistilcev cest in gospodarskih vozil. Ker primanjkuje zemljišč, je prestrukturiranje cestne infrastrukture zelo draga alternativa. Namesto tega se zasebna podjetja povezujejo z vlado in nadgrajujejo obstoječe storitve prevoza in spodbujajo uveljavitev novih tehnologij. Pristojni organi in državljani z željo po manjših zastojih in lažji dostopnosti seveda te spremembe več kot očitno pozdravljajo.

Ta zanos pri razvoju inovativnosti pa s strani svetovnih proizvajalcev ni ostal neopažen. Čeprav Singapur še ne velja za platformo pomembnih igralcev v panogi, pa proizvajalci avtomobilov natančneje spremljajo tehnološka zagonska podjetja in mlade talente na univerzah, ki ustvarjajo algoritme, s katerimi bi lahko reševali težavne posledice zaradi (pre)hitrega razvoja in uvajanja novih idej. Nissanov Infiniti in Daimlerjev Mercedes-Benz sta se že priključila in zanimivo bo spremljati, kdo jima bo še sledil.

Ukrepi za izboljšanje javnega prevoza v mestu in mobilnosti kot storitvene mreže, vključno s skupno uporabo koles in enotnimi pametnimi karticami za večmodalni javni prevoz, se skladajo z odločenostjo za zmanjšanje zasebnega lastništva vozil. Uvajanje sheme elektronskega cestninjenja in pobuda za zmanjšanje števila parkirišč sta zgodbi, ki sta bili pri tem precej uspešni. Zagotavljanje primernih alternativ za hojo in kolesarjenje od prve do zadnje milje v sicer izjemno nepredvidljivem tropskem vremenu, pa je seveda ovira, ki jo ni lahko premagati.

 

Vendar pa Singapur neglede na stroge emisijske standarde in prizadevanja za zmanjšanje onesnaženosti zraka še vedno zaostaja pri uvedbi električnih vozil. Leta 2017 je bilo na cestah registriranih le 520 voznikov električnih avtomobilov. Navkljub želji in interesu za razmah hibridov in popolnoma električnih vozil, napredek upočasnjujeta tako pomanjkanje polnilnih postaj kot minimalne finančne spodbude. Elon Musk je glede domnevne nezadostne državne pomoči že izrazil skrb in s tem tamkajšnjo lokacijo postavil pod vprašaj, medtem ko so v podjetju Dyson pri odprtju svoje prve singapurske tovarne električnih vozil v letu 2020 bolj optimistični.

Navsezadnje pa proizvajalci vozil, dobavitelji, tehnološka podjetja in panožni analitiki veliko pričakujejo od potenciala, ki leži na površini 719 kvadratnih kilometrov.

Vir: www.automotiveworld.com

Slikovno gradivo: Pixabay