Popotovanje z nahrbtnikom in čim manjša stopnja tveganj


Nedaven primer smrti mlade Britanke Grace Millane, v zvezi s katerim je policija na Novi Zelandiji priprla 26-letnega moškega, sproža vprašanja o varnosti mladih popotnikov v tujini. Kljub temu, da je omenjena tragedija grozovit primer smrti britanskih državljanov v tujini, pa statistično gledano možnosti za nastanek tovrstnih dogodkov še nikoli niso bile tako majhne.


Daleč najpogostejša vzroka, da vsako leto v tujini življenje izgubi v povprečju 600 britanskih popotnikov, so prometne nesreče in nesreče v vodi. Nedvomno je popotovanje v večjem število varnejše, vendar to še ne pomeni, da je izbira brez spremstva slaba ideja. Popotniki z nahrbtniki oz. t.i. backpackerji se pogosto družijo v hostlih. Če pa se na potovanju znajdejo sami, je s pomočjo tehnologije precej lažje odkriti, kdaj in kam potujejo. V primeru njihovega nepričakovanega izginotja, je ta nedvomno prvo izhodišče za iskanje. Se pa večinoma zgodi povsem dober razlog, da z nekom izgubimo stik, bodisi se mu na telefonu izprazni baterija, v zadnjem trenutku spremeni načrte ali pa preprosto pozabi. V dobrodelni organizaciji Lucie Blackman Trust, ki družinam pogrešanih v tujini nudi pomoč pri iskanju, popotnikom svetujejo, da si beležijo podrobnosti s potovanja, vključno o ljudeh, ki jih pri tem srečujejo in njihovih kontaktih. Priporočajo tudi, da te podatke, skupaj z vnaprej določenim tedenskim planom,  vsak teden pošljejo prijateljem in družini. V nekaterih državah, npr. na Novi Zelandiji, imajo obiskovalci na voljo mobilno storitev, s pomočjo katere na številko 7233 vtipkajo svojo lokacijo, ti podatki pa se nato shranijo v centralno bazo in se po potrebi posredujejo policiji.

Pa vzemimo primer Nove Zelandije in kako dejansko je nevarna ta država?

Ceste so dvakrat bolj smrtonosne od britanskih in ker predstavlja doživljajsko destinacijo, je temu primerno tudi število smrtnih primerov. Vendar gre kljub temu po zagotovilih njihove vlade za sorazmerno varno državo z nizko stopnjo kriminala, redke endemične bolezni in dobrim zdravstvenim sistemom. Njihova vladna agencija Tourism New Zealand vseeno priporoča, da za večjo varnost popotniki potujejo z nekom, ki ga poznajo in zaupajo, kadar je to mogoče. Odsvetujejo pa vožnjo s tujci in potovanje na štop. Večja mesta so lahko izjemno kaotična in idealen kraj za potencialne zločince, ki prežijo na ranljive tuje popotnike. Nadvse pomembno je, da je čas prihoda podnevi in čeprav se zdijo spontane odločitve zelo mikavne, priporočajo vnaprejšnjo rezervacijo nočitve in javljanje družini oz. prijateljem o trenutni nastanitvi. Če popotniki ne želijo postati tarča kaznivega dejanja, naj se oblačijo čim bolj konzervativno in se izogibajo videzu premožneža. Konkretno bi to pomenilo nošenje dragega nakita ali razkošne ročne ure, povsem odveč bi bilo v tem primeru verjetno omeniti tudi mobilni telefon. Popotnik, ki s telefonom v roki stoji na uličnem vogalu in več kot očitno išče svojo lokacijo, kaže znake nebogljenosti, zato je izjemno pomembno, da svoje naslednje korake skrbno načrtuje, še preden se odpravi na pot. Pri tem naj ne nosi naglavnih slušalk in se potopi v svoj majhen svet glasbe, temveč naj vso pozornost nameni okolici, ki ga obdaja in njenim potencialnim nevarnostim. Eden najbolj primernih načinov gibanja od točke A do točke B je uporaba javnega prevoza, sledljivega »ride-sharinga« ali kakovostne taksi službe, ki jo priporočajo v hotelu oz. hostlu. Zelo pomembno je tudi, da si zapomnijo varne točke, kot so policijske postaje, hoteli in bolnišnice. Dodatne informacije o specifičnih nevarnostih je dobro pridobiti na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer so zlasti ženske popotnice lahko opozorjene na primere spolnih napadov v kamboških mestih Siem Reap in Sihanoukville. Če ponovno omenimo primer Grace Millane, katere izginotje povezujejo tudi s spletno aplikacijo za zmenke, naj opozorimo na pasti navezovanja stikov preko spleta. Tu nikakor ne smejo priti v poštev srečanja s tujci na neznanem ali odmaknjenem mestu. Popotniki naj se raje kot v svojem hotelu ali hostlu dogovarjajo za javna mesta, ki so vedno polna ljudi. Nikoli, ampak res nikoli, naj z njimi ne delijo informacij o svoji zasebnosti in predvidenih načrtih za potovanje. Ker alkohol in droge zmanjšujejo sposobnost zaznavanja in soočanja z nevarnostmi, naj se jim karseda izogibajo. Če pa že začutijo rahlo omotico, obstaja možnost, da jim je bilo nekaj podtaknjeno v pijačo, zato naj čimprej nekoga obvestijo. Če so na zmenku prisiljeni oditi na manj javno mesto, naj nemudoma odidejo, pred tem pa poskrbijo, da v primeru naglice njihov prevoz ne bo odvisen od nikakor.


Vas zanima več o našem portalu?


Kakšni so torej najbolj učinkoviti načini, da smo na potovanju v tujini izpostavljeni čim manjši nevarnosti?

Zavedati se je treba, da se tveganja na cestah z odhodom v tujino očitno povečajo. Kljub nekaterim izjemno priljubljenim destinacijam za britanske popotnike, so stopnje nesreč zelo visoke. Turčija ima v primerjavi z Veliko Britanijo štirikrat več smrtnih primerov zaradi nesreč na prebivalca, v Egiptu skoraj desetkrat več. Skrajno nevarne za udeležence v prometu so tudi Južna Afrika, Kenija in Tajska. V teh in še mnogih drugih državah se je cestam priporočljivo čim bolj izogibati, zato v primeru daljših poti bolj priporočajo vožnjo z železnico ali letalom. Kjer to ni možno, naj popotniki raje rezervirajo vožnjo z avtobusom uglednejšega ponudnika. Kozarec ali dva pri kosilu, ki jima sledi vožnja na motorju po grškem ali tajskem otoku, ne sme biti nepremagljiva skušnjava. Svetovna zdravstvena organizacija je Tajsko ocenila za eno najnevarnejših držav za motoriste, kjer se eden smrtno ponesreči vsakih 40 minut.

Smo še kaj pozabili?

Drugi najpomembnejši previdnostni ukrep se tiče vode, zlasti če se popotnik odloči za plavanje v morju. Zelo pomembno je, da prepozna vodni tok in zna v njem tudi preživeti. Če ga mika obisk gorskih plemen na severu Tajske ali pohodniški izlet po Peruju, naj si pred tem zagotovi priporočila ostalih popotnikov glede zanesljivosti agencij in vodičev. Nenazadnje naj v potovanju nadvse uživa, čeprav dodatna pozornost ni nikoli odveč. Občutek nelagodja v določenih situacijah je lahko že znak, da se ji raje izogne.

Vir: Independent

Slikovno gradivo: Pexels