Staranje prebivalstva in prometna varnost

V številnih industrijskih državah se bodo morali v naslednjih nekaj desetletjih zaradi staranja prebivalstva krepko spoprijeti s problemom vse večjega števila starejših voznikov. Osebe, starejše od 65 let, ki so udeležene v prometnih nesrečah, pa imajo tudi večje možnosti poškodb ali celo smrtnega izida. Medtem ko se zdi odvzem vozniškega dovoljenja ali zavestna odločitev posameznika, da preneha z vožnjo, najbolj sprejemljiva rešitev, pa morebitne prednosti takšnih ukrepov za sabo lahko prinesejo tudi določeno ceno. Prvič bi prepoved vožnje avtomobila pomenila dodatno breme za ostale družinske člane ali skrbnike, zlasti v ruralnih območjih, kjer ni urejenega ustreznega javnega prevoza. Odvzem pravice za vožnjo ima za posameznika lahko tudi številne druge negativne posledice, kot je povečano tveganje za nastanek depresivnih stanj, občutka izoliranosti in nižje kakovosti življenja ter zdravja.

Med osnovnejše naloge voznika spada zlasti vizualna sposobnost, zato poslabšan vid lahko povzroči neprijeten občutek, težavo in ne nazadnje tveganje za pojav nesreče. Ker pa se vizualno dojemanje s starostjo spreminja na različne načine, enega večjih problemov med drugim lahko predstavlja zlasti vožnja ponoči in pravilna presoja prehitevanja oz. vključevanja v promet. Poleg vida ima nezanemarljivo funkcijo tudi sluh, saj je še kako pomembno, da slišimo npr. hupa motorista, bližajočega intervencijskega vozila ali samo zvok smernega kazalca v avtomobilu. Slabšanje sluha s staranjem lahko bistveno vpliva na dojemanje potencialno pomembnih zvočnih signalov pri vožnji in ne preseneča dejstvo, da je v kombinaciji s slabšim vidom posebej problematičen dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč. Eden od zahtevanih kriterij za varno vožnjo posameznika je tudi sposobnost pozornega opazovanja vidnega polja in pomembnejših objektov. Da se posameznik na relevantne informacije v njegovem vidnem polju primerno tudi odzove, je gibanje oči ali glave ključnega pomena. Učinkovitost vizualnega dojemanja se z leti vse manjša, kar pomeni, da posameznik težje nadzira pozornost nad že videnimi predmeti oz. lokacijami, hkrati pa težje presodi med pomembnostjo osrednjega vidnega polja in njegove periferije. Starejši vozniki tudi počasneje menjajo pozornost različnim nalogam, kot je recimo ohranjanje varnostne razdalje od vozila pred njim in istočasno opazovanje vozila, ki se na desni strani vključuje na vozni pas. Eno od pomembnih načel varne vožnje je, da vozniki predčasno prepoznajo potencialne nevarnosti oz. znajo predvideti različne scenarije, na katere bi lahko v določeni situaciji naleteli, in se nanje tudi primerno odzovejo.


Vas zanima več o našem portalu?


Ker je staranje neizogiben proces in ker se z njim začnejo pojavljati tudi določene težave, ki bi posredno vplivale na varnost vožnje, si lahko posamezniki z določenimi prilagoditvami pomagajo tudi sami. Eden takšnih načinov je, da se izogibajo vožnji ponoči in v zahtevnejših vremenskih razmerah. Priporočljiva je tudi pogostejša vožnja z zmanjšano hitrostjo, saj si tako pridobijo več časa in primerneje odzovejo na spremembe v prometnih razmerah.

triglav_vreme

Čeprav križišča predstavljajo le majhen delež celotnega cestnega sistema, pa se ravno tam v nesrečah zgodi veliko število poškodb ali celo smrtnih žrtev. Zelo pogosti in resni so med drugim primeri, ko vozilo zavija na levo pred nasproti vozeče vozilo in s tem tvega trčenje obeh vozil. Starejši vozniki so nemalokrat udeleženi v tovrstne nesreče, saj so počasnejši, slabše odzivni in hkrati težje presodijo oddaljenost nasproti vozečega vozila.


Bilanca varnosti pri vožnji z mestnim avtobusom. Več…


Hujše prometne nesreče se pogosteje dogajajo tudi v razmerah s slabšo svetlobo in čeprav je število starejših udeležencev manjše od tistih mlajših, pa zaradi spremenjenega zaznavanja svetlobe, manjše občutljivosti na kontraste in slabše prilagodljivosti na temo, le-ti vseeno predstavljajo večje tveganje. Eden bolj kritičnih delov pri opravljanju vožnje je sposobnost presoje, zaznave in odziva na spremembe v cestnih razmerah, ki je pri višji starosti opazno slabša. Starejši tako težje presodijo primernost nadaljevanja vožnje ali počasneje opažajo pešce v prometu. Tudi znaki in ostala signalizacija predstavljajo pomembne informacije za varno vožnjo, ki pa jih zlasti starejši udeleženci, zaradi že omenjenih sprememb v vizualnem sistemu, razločno opažajo šele z nekajkrat krajše razdalje od mlajših voznikov.

Protiukrepi za izboljšanje varnosti udeležencev v prometu

Da bi zmanjšali število nesreč je, v konceptu skladnosti človeka in okolja, ena izmed možnosti nedvomno prilagoditev okolja glede na zmožnosti voznika. Ker so te spremembe prvenstveno pomembne za tveganja, povezana z višjo starostjo, pa imajo lahko številne prednosti tudi za ostale starostne skupine. Potencialno učinkovit način za preprečitev neredke vpletenosti starejših v nesrečah zaradi neprevidnega in nepravilnega zavijanja je uporaba ločenih pasov za zavijanje. Tako bi imeli vozniki več časa, da ocenijo hitrost in razdaljo med vozili ter natančneje ocenili, kdaj smejo zaviti. S postavitvijo semaforjev bi jim pri odločitvi še bolj olajšali, nedvomno pa bi to posledično vplivalo tudi na počasnejši pretok prometa. Naslednji ukrep bi bila med drugim boljša vidnost prometnih znakov (sem spada tudi uporaba dovolj velikih napisov) in njihova vnaprejšnja namestitev (table z imeni ulic bi morale biti postavljene nekaj metrov pred dotično ulico, saj bi imeli tako več časa, da se odločijo ali bodo v to ulico zavili, hkrati pa bodo lahko bolj pozorni na cesto), bolj kakovostna cestna razsvetljava, uporaba odsevnih ozadij na znakih in vidnejše označbe cestišča.

a1

Zasnova cest in postavitev prometne signalizacije sta osnovani na oceni časa, ki ga vozniki potrebujejo, da opazijo in se odzivajo na dogajanje in sporočilnost. Hkrati pa ta ocena popolnoma ne upošteva dejavnika starosti, saj starejši v primerjavi z mlajšimi vozniki lahko potrebujejo še enkrat več časa, da določeno informacijo predelajo in se nanjo odzovejo. Izboljšanje sposobnosti starejših voznikov pri soočanju z izzivi in zahtevami, s katerimi se morajo med vožnjo zaradi starosti spoprijemati, lahko dosežemo tudi z različnimi dodatnimi usposabljanji (tako teoretičnimi kot praktičnimi). Seveda s tem lahko izboljšamo voznikovo znanje in strategijo vožnje, da lažje prepozna morebitna tveganja in situacije, ki bi lahko privedle do nesreče. Čeprav pri starejših zaradi slabše pozornosti, kognitivnih in motoričnih sposobnosti obstaja večje tveganje za poškodbe ali celo smrt v prometnih nesrečah, pa ustrezni protiukrepi in usposabljanje zmanjšajo to možnost. Po številnih študijah sodeč se lahko s kombinacijo ukrepov ustrezne zasnove cest in izboljšanjem usposobljenosti starejših voznikov doseže največja varnost. Pri tem ne smemo pozabiti ostalih udeležencev kot so pešci in kolesarji, saj so tudi ti v primerjavi z mlajšimi soudeleženci izpostavljeni večji nevarnosti. Ker je fizična aktivnost pomembna za naše zdravje in umske sposobnosti, je ustrezna infrastruktura, ki spodbuja in omogoča varno aktivnost pešcev in kolesarjev, izjemnega pomena. Glede na to, da smo za varnost starejših voznikov pretežno omenjali prilagoditve cest, pa igrajo pomembno vlogo tudi dopolnitve na vozilih kot so video kamere za zadnji del vozila, sistemi za preprečevanje trčenja in v bližnji prihodnosti avtonomna vozila. Tudi tehnologija je lahko torej tista, ki starejšim voznikom pomaga, da je njihova vožnja varnejša.

Vir: www.ncbi.nlm.nih.gov

Slikovno gradivo: Pixabay