Znanstveniki predstavljajo koncept omilitve prometnih zastojev

Prometni zastoji nas ne stanejo samo časa in denarja, temveč tudi zdravja. Ameriški vozniki so leta 2016 v zastojih med prometnimi konicami povprečno preživeli kar 42 ur. Promet v osrčju Manhattna takrat poteka celo tako počasi, da ga pešci po ulicah skoraj popolnoma dohajajo. Nedvomno je za tistega, ki ostane ukleščen v pločevinasti džungli to skrajno neprijetno in stresno. Poleg tega pa vozilo v takšnem stanju porabi tudi do 80 % več goriva kot v prostem prometu. To posledično vodi do višjih izpustov ogljikovega dioksida in bolj onesnaženega zraka, kar pa pri ljudeh lahko pogosteje povzroči srčni napad, kap in astmo, med tamkajšnjim prebivalstvom pa tudi slabše zdravje najmlajših.

Ekonomisti Peter Cramton, Axel Ockenfels (Univerza v Kölnu) in R. Richard Geddes (Univerza v Cornellu) so v julijski številki znanstvene revije Nature objavili prispevek, ki na kratko orisuje rešitev, kako v prihodnje nadzirati prometne zastoje. Za uporabo cest bi morali vozniki plačevati t.i. spremenljivo pristojbino, kar bi po navedbah raziskovalcev pripomoglo k omilitvi gneče na cestah in zaščiti okolja. Pristojbine, ki bodo ob upoštevanju tipa vozila in količine njegovih izpustov odvisne tudi od realnega obsega prometa in lokacije, bi lahko občutno izboljšale tok prometa in pripomogle k manjši onesnaženosti zraka.

triglav_vreme

Poleg že omenjenih negativnih učinkov pa raziskovalci opozarjajo tudi na nezanemarljivo visoke stroške. V Nemčiji so prometne ceste v letu 2017 povzročile gospodarsko škodo v višini 80 milijard evrov. Ceno pa ne plačuje samo okolje, temveč tudi tisti, ki niso neposredni uporabniki cest. Širša javnost tako rekoč v celoti subvencionira voznike, kar pa ni ravno pošteno. Z uvedbo pristojbin bi tako lahko bolje prepoznali te stroške in zmanjšali zastoje. Če bi bila pristojbina odvisna od obsega prometa in dejanskega stanja na cesti, kar pomeni dražja v času prometnih konic, bi si vozniki tako lahko izbrali pot, ki bi jim najbolj ustrezala. S tem bi se bistveno bolj sprostil tudi promet na glavnih prometnih žilah in drastično zmanjšali izpusti CO2.

Uvedba dinamične pristojbine je v realnem času tehnično gledano možna že danes. Navigacijski in telekomunikacijski sistemi, podatki GPS in aplikacije lahko voznikom zagotovijo informacije in napovejo obseg prometa. »Seveda je treba razviti sistem, ki bo pomenil sprejemljiv kompromis med zbiranjem osebnih podatkov in zaščito zasebnosti,« pravi Cramton. Moderna kriptologija bi operaterjem dopuščala zaračunavanje pristojbin, brez da bi ti lahko dostopali do podatkov.

Znanstveniki v okviru predlaganega koncepta ne verjamejo, da bi bili tisti, ki si teh pristojbin ne morejo privoščiti, v občutno slabšem položaju. Zaračunavanje bi zato moralo biti spremenljivo in z različnimi ponujenimi možnostmi. »Predstavljajte si recimo, da je vožnja po levem pasu na večpasovni cesti plačljiva. Posledica tega bi bil redkejši promet po tem pasu, medtem ko bi se desno od njega promet zgostil. Na takšen način bi po njihovem mnenju prednosti lahko izkusili prav vsi.

Kaj pa izvedba?

Prvi korak so zmogljive naprave v vozilih, ki bodo lahko merile uporabo cest. V Singapurju od leta 2020 naprej za vsa vozila načrtujejo vgradnjo posebne tehnologije za sledenje in plačevanje. V ameriški zvezni državi Oregon imajo prostovoljci vgrajeno GPS opremo, s pomočjo katere država lahko določi davek na prevoženo miljo. Nekaj odličnih izhodišč torej.

Vlade in mestne oblasti bi morale predlagati neodvisne operaterje, ki bi uvedli in prilagodili cene za čase in lokacije. Raziskovalci bi proučili vedenje voznikov, prometne pogoje in onesnaženost, razporeditev koristi in stroškov ter odzive javnosti. Tu bi bili vključeni tako psihologi s študijami o dojemanjih posameznikov in spremembah v vedenju med vožnjo, prometni inženirji, ekonomisti in informatiki.

a1

Tako Google, Apple, Uber in Lyft pa bi po vsej verjetnosti izkoristili priložnost za razvoj inovativnih orodij, ki bodo uporabnikom omogočila sprejemanje premišljenih odločitev.

Vir: www.nature.com

Slikovno gradivo: Pixabay