»Od zibelke do volana«


Da otroci lahko postanejo varni in samostojni udeleženci v cestnem prometu, je pomembno, da razvijejo temeljne kognitivne sposobnosti. Kognitivni razvoj pa pomeni stalen proces od rojstva do odrasle dobe z medsebojnim vplivanjem okolja. Zato da bo otrok lahko sposoben varnega vedenja v cestnem prometu, pa se mora naučiti ohranjati ozaveščenost, spopadati z odvračanjem pozornosti, razumeti procese odločanja in delovati kot del socialne skupnosti. 


Namen tega prispevka je ponuditi nekaj iztočnic in kratek vpogled v dansko vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in mlajših odraslih na področju prometa. Na tem področju, ki tudi na Danskem še zdaleč ni popolnoma dorečeno, je izjemnega pomena prepoznavanje zanesljivih ukrepov na osnovi zadovoljivih metod vrednotenja in znanstveno upravičenega temeljnega znanja. Za predšolske in šolske otroke nižjih razredov je za ustvarjanje čim bolj realističnega konteksta izobraževanja in razumevanja načinov vedenja v določenih situacijah najbolj primerno učenje v manjših skupinah. Pri starejših otrocih, mladostnikih in mlajših odraslih pa so se za bolj učinkovite izkazale dobro zasnovane in sestavljene kampanje za osveščanje o prometni varnosti, ki slonijo na empiričnih dokazih za zagotovitev pozitivnih učinkov. Namreč ne gre zanemariti dejstva, da formalno izobraževanje pri mladih odraslih, ki si pridobijo vozniško dovoljenje, ne pomeni nujno manj vpletenosti v prometnih nesrečah.

V splošnem so na Danskem, v primerjavi s starejšimi otroki in mladostniki, zabeležili manj nesreč pri predšolskih in šolskih otrocih. Otroci so nevarnostim v prometu najbolj izpostavljeni kot pešci in kolesarji, zato je ključnega pomena zagotoviti prometno okolje, ki bo omogočilo varno hojo in kolesarjenje. Večina nesreč, ki vključuje otroke, se zgodi ko se ti prevažajo kot potniki v vozilu, kar opozarja na pomembnost prizadevanj pri vzgoji staršev za boljšo zaščito njihovih otrok. Glavni izziv pri skupini otrok, starih od 15  do 17 let,  je zmanjšanje nesreč z mopedi, medtem ko pri skupini od 18 do 20 te zamenjajo avtomobili, čeprav so nesreče z mopedi tudi v tej skupini precej pogoste.

Ukrepi za predšolske otroke

Na podlagi ocen učenja v razredu so ugotovili, da mora izobraževanje vključevati več kot samo enostavna navodila ali pravila za spremembo vedenja otrok v prometu. Otroci se morajo zavedati nevarnosti, ki so jim v prometu lahko izpostavljeni, in na kakšen način se takšnim nevarnostim tudi izogniti. Pri tem je zelo pomembno, da otroku ne navajamo samo dejstev, temveč jim poskušamo pojasniti, zakaj je temu tako.


»Zakaj je hoja po pločniku varna? Ker ga ostala vozila ne uporabljajo.«


Interakcija z učnimi pripomočki lahko dodatno izzove njihovo znanje, s tem pa dosežejo še globlje razumevanje in začnejo stvari med seboj povezovati. Enkratno izvajanje ne bo zagotovilo rezultatov, zato je treba snov tudi konsistentno ponavljati. Pomembna je tudi konkretizacija nalog v smislu: »Pritisni ta gumb.« »Stoj na robniku.«

Ukrepi za starostno skupino 6 – 12 let

Večina nesreč, v katerih so otroci udeleženi kot pešci, se pripeti v bližini njihovih domov, kar pomeni, da so te nesreče razširjene po večjem delu cestnega omrežja. Prav zaradi tega bi jih zgolj z zasnovo cest in cestno opremo težko preprečili. Tudi v tej skupini je zato primerna vzgoja in izobraževanje ključnega pomena za njihovo varnejše vedenje v prometu. Obstaja kopica empiričnih dokazov, ki govorijo v prid prometne vzgoje za izboljšanje znanja in načina razmišljanja o cestnem prometu, vendar pa jih je le malo takšnih, ki poudarjajo njeno vlogo pri samem vedenju otroka. Številne študije nasprotno dokazujejo, da izvajanje lokalnih programov, katerih pomemben del je tudi izobraževanje, lahko zmanjša število nesreč. Najbolj obetajoči ukrepi za spremembo vedenja so tisti, ki veljajo za sistematične, razumljive in skrbno pripravljene. Vsebina igra pri tem pomembno vlogo, zato je ključ do uspešnega izobraževanja to, da otrok z osnovnim znanjem konkretnih pravil vedenja razume vzroke nevarnosti v prometu in sprejemljivost določenega vedenja v danem kontekstu. Vrsta primernega izobraževanja je načeloma odvisna od razpoložljivih virov, vendar pa je več kot očitno, da najpogostejše izobraževanje, ki zahteva najmanj virov, tj. učenje v številčnejših razredih, ne prinaša zadovoljivih rezultatov v smislu vedenjskih sprememb. Kot to velja tudi za druge vrste izobraževanj, pa daleč najbolj učinkovit način dela poteka v manjših skupinah s 5 – 7 učenci. Bolj kot se učenje približa realnim situacijam v prometu, bolj bo to tudi uspešno. Ker najboljši način vzgoje in izobraževanja temelji na vsakodnevnih kontekstih dvostranskih odnosov v cestnem prometu, nedvomno ne gre zanemariti očitne vloge samih staršev.

Ukrepi za starostno skupino 13 – 18 let

Številne preventivne kampanje so osredotočene na skupine mladostnikov, vendar pa se postavlja vprašanje, če so dovolj učinkovite v smislu doseganja sprememb vedenja in preprečevanja prometnih nesreč. Ker so pogosto sestavljene iz različnih področij, je izjemno težko ugotoviti, katera dajejo rezultate in če sploh. Pomembno vlogo imajo zlasti komunikacijski kanali, sama tema medijske kampanje, trajanje, vloga policije in ostali spremljevalni ukrepi. Na podlagi meta analize v okviru izvedbe evropskega projekta CAST so prišli do splošnih rezultatov, ki ocenjujejo 9-odstotno zmanjšanje nesreč. Med elemente, ki uspešno prispevajo k zmanjšanju, sodijo zlasti izbira alkohola kot najbolj primerne glavne teme kampanje, razmeroma kratek čas trajanja, namestitev plakatov ob cestah in uporaba osebne komunikacije kot načina posredovanja sporočila. Tudi vloga policije ni zanemarljiva, vendar pa je precej odvisno od izbire njenih metod in stopnje izvajanja, ki ima zadosten učinek na subjektivni strah pred pregonom.

Vzgoja in izobraževanje mladih voznikov

Raziskave na tem področju potekajo že več kot 50 let in so zelo obsežne. Ugotavljajo, da dvig starosti za pridobitev vozniškega dovoljenja v razponu od 16 do 21 let, v prvem letu zmanjša tveganje za vpletenost v prometno nesrečo za 5 – 10 %. Statistično sicer ne tako pomemben podatek, je pa realen in relevanten za nadaljnje študije o izračunih tveganj za nesreče. Trening vožnje na spolzkem cestišču poveča število nesreč za voznike, ki so opravljali tečaje na tovrstnih površinah, in velja za vse starostne skupine voznikov. Najmanjši porast števila nesreč so zabeležili med vozniki osebnih vozil (12 %), največji pa med vozniki tovornih vozil (22 %). Trening vožnje v temi na splošno povečuje število nesreč med mladimi vozniki (11 %). Tečaji defenzivne vožnje lahko za »problematične« voznike pripomorejo k zmanjšanju nesreč za 5 – 10 %.  Vozniki s samo osnovnim oz. formalnim treningom imajo glede na samo število prevoženih kilometrov 11 % več prometnih nesreč na kilometer v primerjavi z vozniki brez formalnega treninga. Število potnikov poveča verjetnost za nastanek prometne nesreče pri mladih voznikih, zato so uvedli program omejitve potnikov, pri čemer je pomembna študija ugotovila znaten upad števila nesreč v prvih šestih mesecih po uvedbi.

Vir: www.toi.no (The Institute of Transport Economics)

Slikovno gradivo: Pexels