Novozelandski skriven recept za aktivnejšo pot v šolo

Nova sistematična metaanaliza, ki so jo objavili v znanstveni reviji za promet in zdravje (Journal of Transport and Health) razkriva, da je aktivnejši način poti v šolo v Novi Zelandiji povezan s krajšimi razdaljami do šole, soseskami z bolj povezanimi ulicami, manj poseljenimi naselji in nižjim družbeno-ekonomskim statusom.

Spremembe v mestnih oblikah so v zadnjih desetletjih v Novi Zelandiji odražajo zlasti v razpršenih in redkeje poseljenih območjih z usmerjenostjo v avtomobile. Debelost, ki predstavlja težavo s področja javnega zdravja, po ocenah državo stane približno pol milijarde evrov na leto. Nova Zelandija ima na svetovni ravni eno najvišjih stopenj pojava otroške debelosti in najnižjih stopenj aktivnega načina poti v šolo. Dokazi za to jasno kažejo spremljanje debelosti in načina vedenja od otroštva do starejšega življenjskega obdobja, zato je te težave treba nujno reševati dovolj zgodaj. Razumevanje majhne in vedno manjše prisotnosti aktivne poti v šolo je postala prednostna naloga vlad, načrtovalcev mest, zdravstvenih delavcev, šol in lokalnih skupnosti. Analiza omogoča poglobljeno razumevanje povezave samoocenjenih aktivnih načinov poti v šolo in objektivno ocenjenimi značilnostmi grajenega okolja v soseski, izmerjenih na podlagi geografskih informacijskih sistemov (GIS). Metanaliza je zajemala 5 studijev v štirih večjih mestih v Novi Zelandiji s skupno 2 844 otroki in mladimi, starimi med 6 in 19 let.

triglav_vreme

»Izvedba metaanalize na področju grajenega okolja šteje za problematično zaradi nedoslednosti merjenja med posameznimi študijami. Kljub temu nam jo je v sodelovanju s številnimi raziskovalci po vsej državi uspelo zaključiti.« pojasnjuje Erika Ikeda, doktorska študentka z Univerze v Aucklandu. »Naša izkušnja kaže pomembnost in vrednost izvedbe takšnega procesa, kljub izzivom pri zagotavljanju zanesljivih in specifičnih informacij,« še dodaja.

Vas zanima več o našem portalu?


Prepričani so tudi, da njihove ugotovitve lahko pomembno prispevajo k razvoju politik in programov kot tudi izboljšanju infrastrukture, namenjene pešcem in kolesarjem. Pri načrtovanju šolskih lokacij je torej ključnega pomena razdalja do šole. Gospa IKeda še zaključi, da izgradnja pločnikov in kolesarskih stez lahko pomembno izboljša povezanost ulic v šolskem okolišu.

a1

Ta projekt je del širše raziskave pri odkrivanju »skrivnega recepta za aktivnejšo pot v šolo«, ki ga financira novozelandsko ministrstvo za podjetniške inovacije in zaposlovanje. Vodja raziskave, izredna profesorica Melody Smith o njem pove sledeče:

»Projekt, ki je med prvimi tovrstnimi v svetu, predstavlja prvi korak pri oblikovanju prilagoditve kompleksnosti podpornih dejavnosti na področju aktivnih načinov poti v šolo. Občutljivost in specifičnost sta pri upoštevanju povezav med grajenim okoljem in zdravjem zelo pomembni. Ko bomo svoje ugotovitve združili z naravnimi eksperimenti in intervjuji z deležniki, bomo resnično imeli obsežnejši in prilagojen model poti v šolo, ki ga bodo lahko pri svojem delu uporabili tudi načrtovalci mest, kar bo končno izboljšalo fizično aktivnost in zdravje otrok.«

Vir: Elsevier

Slikovno gradivo: Pixabay