Nazaj h kolesom!

V nekaterih evropskih mestih se je od začetka leta 2000 kolesarjenje podvojilo, kar pa ni presenetljivo, saj je zdravo, prikladno in ne škoduje okolju. Kljub temu pa je še vedno treba veliko postoriti, da bi postalo tudi varnejše in bolj privlačno. Z rastjo urbanega prebivalstva, visokimi cenami goriva in gostim prometom je kolesarjenje lahko zdaleč najboljši način mobilnosti v mestih. Profesor Gebhard Wulfhorst s Tehnične univerze v Münchnu in strokovnjak za načrtovanje razvoja prometa v urbanih območjih pravi, da razdalja nedvomno predstavlja pomemben dejavnik pri izbiri prevoznega sredstva, vendar pa je kolesarjenje v mestih lahko vsaj tako hitro kot javni prevoz. Da ne omenjamo vožnje z avtomobili, saj je študija mednarodne kolesarske zveze pokazala, da je povprečna hitrost avtomobila v Ciudad de Mexico samo 4 km/h. Nemčija in Nizozemska slovita po trdno zakoreninjeni kolesarski kulturi, po drugi strani pa se po več desetletij dolgem upadu kolesarjenje v Franciji ponovno vrača. Kolesarske steze se tako še naprej širijo, na letni ravni pa je prodanih več kot 300 000 mestnih koles.

triglav_vreme

Vas zanima več o našem portalu?


Za ponovno oživitev kolesarskega trenda pa so precej pripomogle tudi številne inovacije. Boljši materiali omogočajo, da so kolesa postala lažja, razvili so se tudi novi pogonski sistemi, npr. električni. Vse te spremembe olajšujejo vožnjo po hribovitih predelih mest, kar je zelo pomembno, da kolesarjenje postane dostopnejše starejši populaciji. Tudi mlajše generacije spreminjajo svoje navade, saj koles ne uporabljalo zgolj za vožnjo na delo, temveč tudi za nakupovanje. Električni motor uporabnikom omogoča lažji prevoz dodatnega bremena, zato prodaja električnih koles postaja vse bolj priljubljena. Inovacij pa je še veliko več. Najnovejši produkt na trgu Halfbike je trendovska kombinacija skuterja in kolesa brez sedeža, ki je lahko odlična izbira za mlajše in atletske kolesarje. Aplikacija Spinlister, ki je nastala z vse bolj priljubljeno souporabo koles, ljudem v 60 različnih državah omogoča medsebojno izposojo ali preko izposojevalnic koles. Namen platforme je korenita sprememba načina souporabe koles v večjih mestih, kar pa ne bo nujno povsod enostavno, saj so nekatera mesta naprednejša od drugih.

a1


Pot na delo s kolesom ali peš po ocenah večine traja dlje od vožnje z avtomobilom – vendar to ne drži popolnoma! Več…


Zakaj mestni prebivalci v Kopenhagnu, Bernu in Münchnu pogosteje uporabljajo kolo? Vreme ali geografija pri tem ne igrata bistvene vloge, saj tudi v kanadskem Quebecu in na Nizozemskem ljudje ves čas kolesarijo tudi v dežju in snegu. Občinska svetnica v pariškem 15. okrožju Isabelle Lesens je prepričana, da se problem skriva nekje drugje. Kolesarjenje je v mestu namreč varnejše od kolesarjenja na podeželju, vendar je po svoje lahko tudi strašljivo. Bi lahko rekli, da je za to krivo pomanjkljivo prilagojeno urbano okolje? Odgovor je pritrdilen in mestne oblasti se bodo morale v naslednjih desetletjih precej osredotočiti na rešitev tega problema. Ne zadostuje zgolj zagotavljanje izposoje koles, čeprav je v mestih kot sta London in Pariz zaradi prostorskih omejitev shranjevanja kolesa doma, to še kako dobrodošlo. Za spodbujanje kolesarjenja pri čim večjem številu ljudi so namreč nujno potrebne prilagoditve urbanega prostora, zlasti kar se tiče njegove varnosti in praktičnosti. Za lažje kolesarjenje je treba torej vzpostaviti prave pogoje, med katerimi dostopnost, dopolnilni načini prevoza in varna parkirna mesta predstavljajo nepogrešljive elemente. Predvsem pa je pomembna jasnejša ločitev med kolesarsko stezo in cesto. Več ljudi bo zahtevalo primerne ukrepe, bolj verjetno bodo lokalne oblasti to tudi upoštevale.

10 najbolj prijaznih mest za kolesarje – od švedskega Malmöja do nemškega Berlina. Več…


Neizogiben razvoj urbanega okolja pa seveda hkrati sproža politična vprašanja o njegovih stroških, za katere pa strokovnjaki ne vidijo upravičene skrbi. Vzpostavitev sistema samopostrežne izposoje koles bojda stane več kot pa gradnja ločenih stez za nemotorizirana prevozna sredstva ali varnih parkirnih mest. Poznavalci so prepričani, da bo postopoma vse več ljudi uporabljalo lastna kolesa in vse manj storitve souporabe.

Vir: Technologist.eu

Slikovno gradivo: Pexels