Urbana mobilnost: tehnologija prihodnosti v koraku s preobremenjenimi mesti

►Polovica svetovne populacije, ki trenutno šteje 7 milijard duš, živi v urbanih območjih, vsako leto pa se ta številka poveča za 60 milijonov, kar ustreza številu prebivalcev sedmih mest velikosti Londona. Rast se zlasti v državah v razvoju občutno viša, medtem ko se je raven mestnega prebivalstva v Evropi in Severni Ameriki ustalila nekje pri 80 % celotne populacije. Kljub relativni privilegiranosti v primerjavi s Tokiom, Šanghajem in Ciudad de Méxicom, pa se evropska mesta spopadajo z vse bolj ohromljenimi zastoji, onesnaženostjo in ostalimi škodljivimi dejavniki, ki vplivajo na kakovost življenja. Kaj torej storiti?

V nadaljevanju predstavljamo nekaj naprednejših idej z univerz, laboratorijev in zasebnega sektorja v Evropi, katerih dejanska izvedba bi celo leta 2050, ko bo urbana populacija presegla število 6 milijard, omogočila prijetno življenje v mestih. Recimo,  da se evropski civilizaciji v nasprotju z mnogimi državami v razvoju, ne godi tako slabo. Masovni pritok s podeželja je del zgodovine 19. in 20. stoletja, evropske infrastrukture pa so se nehale spopadati s prilagajanjem rasti prebivalstva. London in Pariz mogoče imata nekaj težav s prometom, vendar te niso primerljive s tistimi v Kairu, Džakarti ali Ciudad de Méxicu. Kljub temu pa v Evropi skorajda ni države, kjer urbana mobilnost ne bi predstavljala velik izziv 21. stoletja. Prometni zastoji, četudi niso na ravni São Paula, predstavljajo ogromno porabo časa in posledično tudi denarja za evropska gospodarstva.

triglav_vreme

Onesnaženost zraka kljub tako zelo opevanim evropskim standardom povzroča bolezni ljudi in v nekaterih primerih celo smrti, da ne omenjamo stresa, ki ga povzroča neznosen hrup, gneča in občutek nenehne negotovosti glede pravočasnega prihoda na cilj. Težnja evropskih načrtovalcev in raziskovalcev – tako v javnem kot zasebnem sektorju – je razviti izredno kreativne koncepte, ki bodo ljudem v naslednjih desetletjih omogočili lažjo mobilnost v mestih. Niti ne preseneča dejstvo, da večina inovacij temelji na spletu in pametnih aplikacijah – kot so samovozeči avtobusi ali programirani semaforji, ki tovornim vozilom preprečujejo oviranje splošnega prometa. Pomemben dejavnik predstavlja tudi električna energija, saj kolesa, motorji, avtomobili in avtobusi postajajo bolj »zeleni«. Evropa slovi po svoji inovativnosti in reševanju problemov, zlasti pa uprizarja tisti kotiček sveta, kjer se počutje državljanov postavlja na najvišje mesto. Inovacije nadvse krasno izgledajo v laboratoriju, še lepše pa bodo na mestnih ulicah. Tu v igro na parketu vseh parketov stopijo politiki in ostali odločevalci. Toda kdo izmed njih spodbuja naslednjo generacijo idej? Kateri vplivni lobiji se zavzemajo za varnejše in urejene kolesarske steze daleč od motoriziranega prometa, več polnilnih postaj za električna vozila ter na splošno pomembnejše izboljšave v javnem prevozu?

►Kar naenkrat ne gre samo za stvar kakovosti življenja v Evropi, čeprav nedvomno tudi za to. Gre namreč za sloves Evrope kot velikana na področju inovativnosti, reševalca problemov in drugih že omenjenih kreposti, značilnih za staro celino. Evropska mesta pa se morajo zavedati, da brez bistvenih sprememb v letu 2030 tvegajo svojo podobo iz leta 2016 – kljub dobrim idejam, ki jih kujejo univerzitetni laboratoriji in dinamična zagonska podjetja.

Bencinski pogon je resda zaznamoval podobo 20.stoletja, v tem stoletju pa zna biti usoden ravno njegov upad. Kakšna bo torej prihodnost mestnega prevoza? Avtomobili so z ustvarjanjem prometnih zamaškov in žarišč onesnaženja postali žrtve lastne razširjenosti. Posledično se mlajše generacije manj vneto odločajo za nakup lastnega avtomobila in jih bolj zanimajo cenejše, trajnostne alternative. Za večino to pomeni električno energijo. Prihodnost v mestih bo prinesla tudi razcvet različnih prevoznih možnosti, toda kjer je cilj učinkovit prevoz večjega števila ljudi, se zdijo električni avtobusi najbolj logična rešitev. Upravljanje večjih voznih parkov bo zahtevalo tudi hitro polnjenje in z vidika izdelave baterij, ki bodo lahko poganjale 5 do 10-tonska vozila, predstavljalo precejšen izziv. Ena od rešitev je sistem TOSA, ki ga je razvil švicarski gigant na področju avtomatizacije ABB. Ekipa ni iskala pametne rešitve, temveč si je, kot se za enega večjih inovatorjev tudi spodobi, postavila pametno vprašanje:

►«Kaj če bi avtobuse polnili z namenom, da pridejo samo do naslednje postaje in ne končne?«

Po uspešno zaključenem pilotskem poskusu v Ženevi, kjer se avtobusi s pomočjo robotske roke na specifičnih postajah napolnijo v pičlih 15 sekundah, želijo v nadaljevanju projekt nadgraditi s cenovno najugodnejšim delovanjem znotraj določenega omrežja, kar je bistvenega pomena za pobudo tudi v ostalih mestih. Zaenkrat izjemno in tudi smiselno! S tem pa razburljivega dogajanja v prometu še zdaleč ni konec. Študentje Tehnične univerze v Münchnu (TUM) in Univerze Tsinghua v Pekingu so razvili električno super motorno kolo T0RR, ki bo doseglo najvišjo hitrost 250 km/h. Opaznejša značilnost, ki zaznamuje to inovacijo je domiseln električni motor, ki se vrti v obratno smer koles. Večja je rotacijska masa koles, bolj stabilen je motocikel. Obratno vrtenje motorja nedvomno izboljša sposobnost manevriranja tako na začetku kot koncu zavojev. Skupaj z zmožnostjo motornega kolesa, da po potrebi v trenutku odklopi baterijo, si ekipa strokovnjakov nadeja njegove izjemne prednosti pri doseganju visokih hitrosti  v primerjavi z drugimi bencinskimi tekmeci.


Vas zanima več o našem portalu?


Določeni projekti s področja raziskav in razvoja  imajo celo bolj radikalne domislice. Trikolesno električno vozilo eSeater, ki sta ga razvila TUM in hrvaški proizvajalec avtomobilov Rimac Automobili, s svojo futuristično podobo ne vzbuja pozornosti samo zaradi videza, temveč je njegov koncept zložljivosti tudi sila funkcionalen. S pomičnim zadnjim kolesom se vozilo postavi v navpično lego in tako uporabniku omogoči udoben vstop v kabino, med premikanjem pa se zaradi manjše zračne upornosti ponovno vrne v vodoraven položaj za vožnjo. Vodje projekta so prepričani, da je to pomembnejši dejavnik za vožnjo električnih vozil, ki bi ga morali upoštevati pred samo težo vozila. Namen in zasnova konceptnega vozila kot takega bi s samodejnim parkiranjem in polnjenjem zlasti služila starejši populaciji. S pomočjo intuitivne navigacijske ročice in nadzorne konzole na osnovi umetne inteligence, pa bi vožnja zahtevala minimalen miseln in fizičen napor. Kljub prednostim, ki bi bile po meri starajočemu se prebivalstvu, pa bi z vozilom lahko izkoristili tudi vse večje povpraševanje mlajših potnikov po stalno razpoložljivi souporabi prevoznih sredstev.

►Enostaven dostop do souporabe prevoza bo v prihodnosti pomenil ključ do gibanja ljudi v velikih mestih. Souporaba električnih koles in skuterjev je v velikem porastu. Madrid se zahvaljujoč pobudi BiciMAD in izraelskemu zagonskemu podjetju Roadix lahko pohvali z vse večjo priljubljenostjo električne mobilnosti. V kolikor bi bila prometna infrastruktura deležna tako hitrega napredka kot ga zaznavamo na področju raziskav in razvoja, bi v bližnji prihodnosti električna vozila lahko polnili celo z uličnimi svetilkami. Skupaj s čistejšimi in tišjimi načini prevoza bi to lahko pomenil pomemben premik k ponovni preobrazbi mestnih ulic.

Če brskate po spletnih straneh in berete najnovejše novice na področju tehnologije, potem vam je oproščeno, če mislite, da se bodo samovozeča vozila kaj kmalu pojavila v vaših najbližjih prodajnih salonih. Tisoče prevoženih kilometrov, ki jih po Kalifornijskih cestah opravijo Googlova testna vozila, in postopno avtomatiziranje višje cenovnih Teslovih vozil, nam poskušajo sugerirati kaj kmalu pričakovano predstavo o spečih voznikih, ki bodo lahko med vožnjo tudi brali in gledali filme. Medtem pa strokovnjaki opozarjajo, da je propaganda za vožnjo brez voznika še zelo, zelo daleč od realnosti. Obstoječe pomanjkljivosti, ki zaznamujejo trenutne sposobnosti tovrstnih vozil, proizvajalcem ne delajo ravno velike usluge pri ponudbi varne in brezhibne vožnje.

a1

Nemalo število znanstvenikov je prepričanih, da mediji in nekateri analitiki tehnologijo v splošnem dojemajo prepuhlo in mislijo, da je v tej smeri narejenih precej več korakov kot jih dejansko je. Četudi Google in podobni zatrjujejo, da je pri njihovih poskusih prišlo do zelo redkega števila nesreč, pa še zdaleč ne prepričajo nekaterih organizacij, ki bi bile te novejše avtomobilske tehnologije pripravljene podpreti z golim denarjem. Si lahko mislite za kakšne organizacije gre? Ne preseneča dejstvo, da so tu najbolj skeptične zavarovalnice. Samovozeči avtomobili bodo morali biti programirani na način, s katerim bodo kos tisočim nepredvidljivim in naključnim situacijam na cesti, preden se bodo lahko pojavili na prostem trgu.

►Srž problema je nadvse enostavno dejstvo, da je popolnoma samovozeče vozilo robot, v katerem sedijo ljudje. In če se robotiki lahko strinjajo v eni stvari je to, da je robota presneto težko prepričati v nekaj, kar bo na dolgi rok počel varno in konsistentno. Premagovanje tovrstnih težav bo torej trajalo še kar nekaj časa.

Vir: Technologist.eu

Slikovno gradivo: Pexels