Kako iz modrega ustvariti »zeleno«?

Če bi oceani predstavljali državna gospodarstva, bi se z letno vrednostjo 2.1 bilijona EUR uvrstili na sedmo mesto. Ta izračun prihaja iz UNESCA, kjer ugotavljajo, da morski ekosistemi preko morske hrane in naravnih virov zagotavljajo približno dve tretjini vseh ekosistemskih storitev. Izkoriščanje tega bogastva je povzročilo nevarno zlorabo oceanov, posledice česar so zlasti prelov in druge škodljive prakse. Trenutne ocene kažejo, da je 85 % svetovnega ribolova prekomerno izkoriščanega, izčrpanega ali v fazi okrevanja.

Na politični ravni boljša zaščita oceanov ostaja na milost in nemilost različnih deležnikov z različnimi težišči. Sleherni upi na novo morsko zavarovano območje na Antarktiki, za katerega sta se zavzemali Francija in Avstralija, so se propadlih pogovorih na srečanju Komisije za ohranjanje morskih živih virov na Antarktiki dokončno razblinili. S podobnimi razočaranji se soočajo tudi pri poskusih doseganja mednarodnih sporazumov v boju proti podnebnim spremembam.

Vas zanima več o našem portalu?


Zaradi človeškega nevzdržnega ravnanja, so v oceanih dandanes vidni znaki njihove izčrpanosti, bodoča ohranitev planeta pa z vidika trajnosti zahteva usklajenost človeške rabe z njihovo zmogljivostjo. Da bi izpolnili pričakovanja mnogih akterjev v družbi je nujno potrebno ustrezno prostorsko in časovno načrtovanje človeških dejavnosti v morskem okolju. Naša družba zaradi neizprosne rasti svetovne populacije postaja vse bolj odvisna od oceanskih virov, istočasno pa se ti spreminjajo hitreje kot kdaj koli prej. Tako segrevanje voda kot zakisljevanje škodljivo vplivata na morsko življenje in biotsko raznovrstnost. Spremljanje razmer na svetovnih morjih jasno kaže na katastrofe kot so ogromna plavajoča zaplata smeti v Pacifiškem oceanu in prekomerno izkoriščanje peska za gradnjo na afriški celini, kar posledično zmanjšuje obalna območja in uničuje habitat morskih živali. Na britanski in francoski obali je opaziti občutno cvetenje alg, ki se prehranjujejo z uhajajočim dušikom. Eden najmanj poznanih, pa vendar najbolj zaskrbljujočih, dejstev je, da so prizadeta tudi globoka morska brezna, za katere je veljalo splošno prepričanje, da so pred človekovo dejavnostjo imuna.

triglav_vreme

Dobre novice pa prinaša vrsta spodbud – nekatere od njih finančno podpira tudi Evropska unija – ki poskušajo predstavljati spremembe našega odnosa do morja. Nekatere pomembnejših tehnoloških inovacij so dejansko čisto osnovne, saj preprosto poskušajo razumeti dogajanje pod morsko gladino; torej kje ribe živijo, kako se premikajo in kakšni biološki ter kemični postopki tam spodaj dejansko potekajo. Znanstveniki in politiki se tako lahko, opremljeni s tovrstnimi informacijami, premaknejo na naslednjo raven zaščite morij in preprečijo njegovo nadaljnjo izrabo, se lotijo temeljitega čiščenja in po možnosti razvijejo resnično trajnostne prakse.

Edinstvene informacije iz ribjih DNK-jev se lahko, tako kot pri človeškem DNK-ju, uporabijo za raziskavo izvora sleherne ribe in celo območja njenega ulova. Z vrsto sredstev za analizo DNK in forenzičnimi pristopi, ki so jih leta 2013 razvijali v evropskem projektu FishPopTrace, se poskušajo spopadati z nezakonitimi ulovom. Z opravljeno analizo se genski označevalci posamezne ribe primerjajo z evropsko bazo najbolj pomembnih vrst izkoriščenih rib, kot so morski list, trska, oslič in sled. Filip Volckaert, profesor genetike na belgijski Univerzi v Leuvenu in eden od vodij projekta FishPopTrace, je prepričan, da to lahko pomaga pri obvladovanju okoljske in gospodarske škode nezakonitega ribolova, ki na svetovni ravni znaša že 20-30 % ulova. Tehnologijo uporabljajo tako na ravni EU kot pri ugotavljanju izvora rib v sodnih primerih na Norveškem in sporih med ZDA in Kanado glede pacifiškega lososa. Skupina je bila prav tako vključena v nadaljevalni projekt Aquatrace, kjer so označevalce DNK  uporabljali za sledenje genetskega vpliva gojenih rib, ki pobegnejo na prostost. Medtem ko je ribogojstvo pomembno za trajnost ribjih staležev na globalni ravni, pa so raziskave na področju sledljivosti DNK nujno potrebne za boljše razumevanje genetskega tveganja ribogojništva. Pobegle ribe namreč s prostoživečimi ribami najprej začnejo tekmovati za hrano, nato se z njimi začnejo pariti, kar pa pri potomstvu privede do različnih genetskih značilnosti kot so rast, raven maščobe in morfologija telesa. Popolnoma jasno je, da ekološki in genetski vplivi niso obetavni.

a1

V centru za raziskovanje lupinarjev na Danski tehnični univerzi (DTU) se profesor Jens Kjerulf Petersen ukvarja s trajnostno rabo naravnih virov v obalnih vodah, kjer posebno pozornost posveča gojenju školjk. Te v evtrofnih obalnih vodah skozi proces odstranjujejo hranila in jih s pridelkom in krmo za živali ponovno vračajo zemlji. V tem primeru gojenje ekstraktivnih vrst predstavlja primeren način za zmanjšanje negativnih vplivov vnosa prekomernih količin hranil v morsko okolje, ki jih povzroča kmetijstvo. Hkrati pa so školjke potencialen vir beljakovin, ki lahko v hrani nadomesti ribe in sojo. S pomočjo trenutnih projektov bodo tako povečali učinkovitost proizvodnje, znižali stroške gojenja školjk, razvili metode za predelavo in iskali načine uporabe školjk, ki niso primerne za zaužitje.

Mnogi od nas si 8 milijonov ton plastičnih smeti, ki jih na leto odvržemo v morje, predstavljamo kot plavajočo trdno gmoto plastike. Ko pa je švicarski podjetnik Marco Simeoni leta 2015 obplul svet, je naletel na nekaj povsem nasprotnega in sicer nevarno juho z delci mikroplastike, ki jo razgrajuje ultravijolična svetloba in sol. Izbrane vzorce so nato natančneje proučili v Centralnem okoljskem laboratoriju Univerze v Lozani. Trenutno s posebej izdelanim katamaranom na sončne in vodikove gorivne celice, ki je hkrati tudi laboratorij in konferenčni center, plujejo po svetu in raziskujejo onesnaženost s plastiko, medtem pa o tem problemu ozaveščajo javnost in odgovorne politike. Na kopnem medtem iščejo rešitve za obdelavo plastike kot vira energije, da na ta način ne bi več končala v morju. Preprečevanje je ključnega pomena, saj se z mutiranjem planktona, ubijanjem ptic in rib ter nalaganjem strupenih snovi v hrani, ki jo jemo, ruši ravnovesje v celotni prehranjevalni verigi. Oceani zagotavljajo hrano 50 % celotnega planeta, zato je pravočasno ukrepanje še kako pomembno, v nasprotnem primeru bomo morali iskati druge rešitve. Znanstveniki iz Danske tehnične univerze poskušajo razumeti migracijske navade rib med sosednjimi območji, saj bodo na ta način lahko preprečili prekomerno izkoriščanje na območjih, kjer se pojavlja več staleža. Znanje biologije zagotavlja osnovo za trajnostno upravljanje prakse ribolova.

avtomerkur_skoda_apr2018

Pomorski promet v prihodnosti – zelen in avtonomen


Priznajmo, da nas misel na potovanje v vesolje zelo vznemirja, tudi avtonomnim vozilom v zadnjem času nedvomno posvečamo veliko pozornosti. Nasprotno pa ostaja prezrta prometna tehnologija na svetovnih oceanih, zlasti kadar je govora o njenih morebitnih prednostih. Kako se bo pomorstvo v prihodnjih letih spreminjalo in kakšni so trendi, ki nas na tem področju v prihodnosti čakajo? Prva stvar, ki jo lahko pri konceptih novejših ladij pričakujemo, je večja uporaba alternativne energije, saj gorivo v pomorski industriji predstavlja kar približno polovico vseh obratovalnih stroškov. Razumljivo je, da je potemtakem vrsta goriva, s pomočjo katerega bodo ladje lahko plule med pristanišči, izjemno pomembna. Vse od 60-let prejšnjega tisočletja je v industriji prevladovalo težko kurilno olje, saj je njegova prednost obilica razpoložljivih količin in navsezadnje cena, ne gre pa prezreti velike onesnaženosti, ki jo tudi povzroča. Pomorstvo sicer povzroča le 3 % emisij ogljikovega dioksida, vendar pa večji problem predstavljajo vsebnost žvepla v emisijah (15 %) in trdni delci (11 %). Posledično vse bolj težijo k uporabi čistejših oljnih goriv, nekatera podjetja pa si prizadevajo tudi k uporabi alternativne energije. Ladje pa ne bodo poganjala samo različna goriva, temveč jih bo v prihodnosti upravljala in usmerjala umetna inteligenca s pomočjo komercialnih dronov. Rolls-Royce skupaj z Googlom gradi avtonomno pametno ladjo, ki bo sposobna natančnega nadzora svoje okolice in sprejemanja avtonomnih odločitev na odprtih morjih. V podjetju so prepričani, da so avtonomna plovila prihodnost pomorske industrije, ki bodo, podobno kot pametni telefoni, privedla do revolucije v zasnovi ladij in njihovega delovanja. Uvedba te tehnologije na odprtem morju bo za razliko od avtonomnih vozil trajala dlje, vendar to ne pomeni, da zato nikakor ni možna. Da tovrstna prihodnost pomorstva uzre luč sveta, bomo preprosto morali še malo počakati, do takrat pa nam bo moralo zadoščati trenutno stanje.

Vir: http://www.technologist.eu; www.weforum.org

Slikovno gradivo: Race for Water