Območje Alp: vsepovsod tuneli

Osvajanje prostora ni edini izziv, ki nas navdušuje. Človeško domišljijo navdihujejo namreč tudi utopični projekti, ki raziskujejo globine našega planeta.   

Stotine kilometrov dolgi tuneli, ki se vijejo pod Alpami, nedvomno že tako spominjajo na razvpito podobo luknjastega švicarskega sira, medtem pa tamkajšnje države še naprej kopljejo vse globlje.

Potovalne informacije po evropskih državah…


Švica je leta 2016 odprla najdaljši in najgloblji železniški tunel na svetu, ki na 57 km dolgi progi pod prelazom Gotthard povezuje os sever-jug. Tega podviga, ki se razteza čez devet različnih geoloških območij, se je z rekordnimi 56 prevrtanimi metri na dan ambiciozno lotilo nemško podjetje Herrenknecht, v katerem pravijo, da je bila izgradnja tunela pod Rokavskim tunelom v primerjavi s tem prava »otroška igra«. Drugi obsežnejši in ambiciozen infrastrukturni projekt v delu predstavlja bazni tunel Brenner med Avstrijo in Italijo, ki bo razbremenil obstoječo cesto čez Alpe, po kateri tovornjaki na letni ravni prevozijo 31 milijonov ton blaga. Z namenom, da zmanjšata onesnaženost, hrup in okoljsko škodo, sta Avstrija in Italija leta 2011 pričeli z deli za gradnjo 55 km dolgega železniškega predora, ki bo predvidoma zaključen leta 2025. Od leta 2030 bo začel obratovati tudi bazni predor pod goro Mont d’Ambin med Francijo in Italijo, ki bo pomenil pomembno prometno povezavo in podaljšek proge za hitre vlake od Lyona do Torina.

triglav_vreme

Znano je, da ustanovitelj podjetja Tesla Elon Musk, svoje podjetniške pribliske črpa iz prometnega režima v Los Angelesu. Z namenom učinkovitejšega premagovanja prometnih konic, si je zamislil idejo futurističnega in magnetsko delujočega superhitrega vlaka, t.i. hyperloopa, ki naj bi pomenil gradnjo večplastnega podzemnega transportnega sistema. Za uresničitev te svoje vizije bi moral s hitrimi vrtalnimi stroji zgraditi posebne podzemne cevi za desetino tekočih stroškov.

a1

Velikopoteznost ameriškega vizionarja spominja na podoben miselni projekt za švicarski vlak iz leta 1992, ki bi se pod zemljo premikal s pomočjo elektromagnetne levitacije in hitrostjo do 500 km/h. Kljub opravljenim testiranjem na švicarskem raziskovalnem inštitutu École Polytechnique Fédérale de Lausanne, pa je bila ta rešitev za ultrahitro povezavo med večjimi mesti v Švici kasneje opuščena.

Vir: www.technologist.eu

Slikovno gradivo: Pexels