10 najbolj prijaznih mest za kolesarje – od švedskega Malmöja do nemškega Berlina

Vrnitev kolesa v prometno paradigmo sodobnega mesta se še vedno neprekinjeno nadaljuje. Prebivalci po celem svetu ponovno odkrivajo prednosti kolesarjenja, mesta pa se na to odzivajo z izgradnjo primerne in za kolesarje varne infrastrukture. To naglo povečanje ravni kolesarjenja in izboljšanje kakovosti mestnega življenja pomeni največje gibanje globalnega urbanizma. Seveda pa vsa mesta niso enaka in določena pri tem prednjačijo, medtem ko druga zaostajajo. Pri podjetju Copenhagenize Design Co. so na podlagi 14 parametrov izbrali 20 od skupno 136 mest, pri katerih so v letu 2017 zaznali potencial kolesarjenja kot oblike prevoza, naložbe v okrepitev infrastrukture in prizadevanja za ureditev boljšega mesta. Načrtovalci mest so se skoraj celo stoletje spraševali eno samo stvar in to je, kako na ulice poslati čim več avtomobilov. V današnjem času vse bolj rastoče urbanizacije pa so se v sodobnih mestih začeli spraševati po tem, kako na ulice poslati več ljudi. Odgovor na to vključuje tudi zanesljiv javni prevoz in infrastrukturo za pešce ter razumljivo dobršen delež koles. Kolo v mestu je ne glede na topografijo ali podnebje donosen posel. V Kopenhagnu populacija kolesarjev pri prihrankih stroškov za javno zdravje prispeva 261 milijonov dolarjev na leto, kar je v manj kot petih letih dovolj za kritje stroškov zaščitene kolesarske infrastrukture. Kopenhagen je obdržal prvo mesto, kar je posledica obsežnega vlaganja v kolesarjenje kot obliko prevoza. Utrecht, ki je zasedel drugo mesto, se lahko pohvali z vlaganji in inovacijo, takoj za njim pa se je uvrstilo mesto Amsterdam. Kar devet mest od 20 najboljših iz leta 2015 se je tokrat povzpelo višje po lestvici. München, Helsinki in Tokio pa so se ponovno pojavila na lestvici. Vsaka verzija seznama ustvari tudi ljubljenčka mestnega kolesarjenja in ta čast je tokrat doletela mesto Oslo. Kljub hribovitemu terenu in dolgi zimi so v norveškem glavnem mestu s pomočjo kolesarske infrastrukture in objektov usmerjeni v premagovanje prometnih zastojev in izboljšanje javnega zdravja. Montreal se kot edino severnoameriško mesto oklepa 20. mesta, vendar predvidevajo, da mu bodo v bližnji prihodnosti sledila tudi druga. Vsa sledeča mesta bi morala postati vzor, tako tista uspešna na vrhu kot tista, ki so pred desetletjem začela iz nič. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo 10 najboljših.

velo_18kolomaraton

Kopenhagen, Danska

Uvrstitev iz leta 2015: 1. mesto

Dansko glavno mesto neprestano vlaga v prometni razvoj in kot mesto, ki je kolesarjem prijazno, še naprej napreduje. V zadnjem desetletju so za kolesarsko infrastrukturo in objekte namenili 150 milijonov dolarjev. Zgradili so šestnajst novih mostov za kolesarje in pešce, od leta 2015 so jih odprli kar osem. Od istega leta so v mestu zaključili tudi gradnjo kolesarske steze, ki poteka vzdolž notranjosti pristanišča, preizkusili nov sistem signalizacije, ki zaznava in daje prednost kolesarjem, uvedli digitalne prometne znake za uravnavanje prometnih zastojev, ki omogočajo boljši pretok prometa v mestu, in  odprli nove »superhitre« kolesarske poti. Danes se s kolesom dnevno vozi na delo ali v šolo kar 62 % mestnih prebivalcev – in samo 9 % se jih vozi z avtomobilom. Je eno izmed redkih mest na svetu, ki v tako veliki meri daje prednost inovacijam. Kljub temu, da velja za enega napredno zasnovanih in celovitih kolesarskih mest, pa ga čaka še mnogo izzivov. Velik problem bo postala prezasedenost na kolesarskih stezah, celo najširših, če v mestu ne bodo namenili še več cest tej prevladujoči obliki prevoza. Zajeziti morajo tudi pretok motoristov, ki vsak dan iz predmestij preplavijo center.

triglav_vreme

Utrecht, Nizozemska

Uvrstitev iz leta 2015: 3. mesto

Eden manjših mest na tem seznamu, ki še naprej navdušuje in pred Amsterdamom zaseda 2. mesto. Medtem ko flamska mesta bolj stremijo k ohranjanju nekih stalnih ravni na področju urbanega kolesarjenja, pa si mesto Utrecht prizadeva k izboljšanju in se temu trendu več kot uspešno tudi upira.  Dober primer je edinstvena zasnova mostu Dafne Schippersbrug, do leta 2020 pa na osrednji postaji nameravajo zgraditi še 33 000 parkirnih mest za kolesa. Očitno tistih 12 000, ki so trenutno na razpolago, ni dovolj. »Kolesarske ulice« so nekaj povsem običajnega v flamskih mestih, vendar pa se Utrecht lahko pohvali z najdaljšimi v državi – skupno 3.7 mil – in jih načrtuje še več. Postavili so sistem za zaznavanje hitrosti kolesarjev v obliki digitalnih kioskov, ki razberejo hitrosti posameznih kolesarjev in jim pri tem svetujejo naj pohitijo ali upočasnijo, da bodo ujeli naslednjo luč. Če živite mestu, že nekako ugotovite, kako najhitreje priti do neke točke. Za obiskovalce pa to ni samoumevno, zato bi bilo poenotenje infrastrukture veliko izboljšanje.

a1

Amsterdam, Nizozemska

Uvrstitev iz leta 2015: 2. mesto

Medtem ko se je mesto Utrecht stisnilo na 2. mesto, pa se bo moralo mesto Amsterdam otepsti svoje nevtralnosti. Kljub temu, da je ohranjanje obstoječega stanja lahko čudovita stvar, pa mestu v zadnjih nekaj letih ni uspelo narediti vidnega napredka. Ena glavnih skrbi je hiter porast skuterjev, katerih številka je v zadnjih desetih letih narasla od 8 000 na 35 000. Sicer ima mesto polno načrtov za izrazit razvoj in urbanistične projekte na področju koles, vendar pa so ti še vedno le v pripravljalni fazi. Izboljšana infrastruktura za osrednjo postajo je seveda več kot dobrodošla, prav tako tudi povezave kot je tista pod muzejem Rijks pred nekaj leti, vendar pa obstaja še vedno dovolj prostora za izboljšave glede na trume tekmovalnih prometnih sredstev v tem gosto poseljenem mestu. Obstaja samo en Amsterdam in nikoli ne bo enakega. Tipologija mesta je nadvse edinstvena in to bi lahko bil razlog, zakaj imajo težave pri izvedbi idej drugih mest. Po drugi strani pa pomanjkanje politične volje kaže na to, da teh tudi ne iščejo. Tako kot pri mestu Kopenhagen pa neko inherentno odgovornost za ohranjanje vodilnega položaja najdemo tudi pri Amsterdamu. Najsi bo to zavoljo lastnih prebivalcev – kar je nadvse razumljivo – pa tudi zaradi ostalih mest po celem svetu. Umestitev koles na politični dnevni red mest bo bolj kot kdaj koli prej nujna, če Amsterdamu uspe doseči vizijo, kako naprej.

Strasbourg, Francija

Uvrstitev iz leta 2015: 4. mesto

Strasbourg je desetletja veljal za vodilno francosko kolesarsko mesto z majhno konkurenco. Stvari so se z naglim napredkom Pariza, Bordeauxa in Nantesa spremenile, vendar se je Strasbourg temu primerno odzval. Je prvo francosko mesto, ki je doseglo 16-odstotni modalni delež za prevoz s kolesi. Sistem Velhop je souporabo koles prenesel na naslednjo raven, saj v nobenem mestu še nismo videli toliko javnih koles na ulicah. Tako kot mnoga druga mesta, tudi Strasbourg načrtuje povezano omrežje »superhitrih kolesarskih stez« s tremi krožnimi in številnimi radialnimi cestami to predmestij in sosednjih mest. Načrtujejo tudi moderno vizualno identiteto in rešitev omrežja VeloStras za uveljavitev kolesa kot prevoznega sredstva, ki je enakovreden javnemu prevozu. Tako kot v Utrechtu in Amsterdamu pa ima tudi Strasbourg glavni problem pri ureditvi enotne infrastrukture po celotnem mestu. Mesto je bilo desetletja naprednejše od večine, vendar je z različnimi rešitvami napredovalo samo po koščkih. Nadgradnja infrastrukture, ki bo tako intuitivna kot enotna, bi bila popolna dopolnitev sicer vizionarskih urbanističnih načrtov za kolesarski promet.

coris

Malmö, Švedska

Uvrstitev iz leta 2015: 6. mesto

V Malmu od leta 2015 nadaljujejo s prizadevanji za utrjevanje kolesarjenja kot mestnega prevoza. Z navdušenjem lahko spremljamo odprtje stanovanjskega poslopja Cykelhuset, ki je zlasti namenjeno stanovalcem s kolesi, in spodbuja življenje brez avtomobila. Podobno nastanitev v tem kolesom prijaznem mestu lahko najdemo tudi v kolesarskem hotelu, ki je zlasti primeren za moderne popotnike. Načrtujejo tudi nadgradnjo sistema souporabe koles in infrastrukture, dobavo tovornih koles iz osrednje železniške postaje in uvedbe službe za zbiranje odpadkov na dveh kolesih. Z novim trajektom za kolesa, ki vozi med mestom Malmö in Kopenhagnom, želijo v regiji utrditi kolesarski turizem. Mesto velik poudarek trenutno namenja materialni infrastrukturi, čeprav bi bila dobrodošla nekoliko večja politična volja. Mehke pobude so vedno dobrodošle, vendar bi morali biti še bolj zagnani in začeti izboljševati svojo infrastrukturo.

triglav_vreme

Bordeaux, Francija

Uvrstitev iz leta 2015: 8. mesto

Mesto Bordeaux je pokukalo izza vogala in kolesarski urbanizem proučuje resneje kot kdaj koli prej. Leta 2016 so potrdili t.i. načrt “Plan Vélo Métropolitain”, s katerim želijo do leta 2020 doseči 15- odstotni modalni delež kolesarjev. V Kopenhagen pošiljajo delegacije, ki proučujejo študije dobrih praks, in za zaposlene v mestni upravi organizirajo usposabljanja na področju infrastrukture.  Potekajo tudi resne razprave o tem, da bi z glavnih mostov čez reko Garono umaknili avtomobile in jih v celoti namenili kolesom, pešcem in avtobusom. Sistem souporabe koles v mestu še vedno velja za učinkovit način, kako kolesa kot prevozno sredstvo ponovno vrniti na asfalt. Pohvali se lahko tudi kot edino francosko mesto, kjer kolesari več žensk kot moških. Mestni župan Alain Juppé pogosto s ponosom poudarja kolesarjenje kot način prevoza in mesto se temu primerno z vso resnostjo tudi odziva. 84 milijonov dolarjev, ki jih je v ta namen posvetil, so nedvomno dober začetek. Za doseganje svojega cilja pa mora mesto izboljšati povezljivost infrastrukture in zaključiti omrežje. Ključnega pomena je tudi umirjanje prometa in prerazporeditev prostora, namenjenega za avtomobile, kolesarskim stezam.

Antwerpen, Belgija

Uvrstitev iz leta 2015: 9. mesto

Antwerpen ostaja najboljše belgijsko mesto za kolesarje in čeprav napreduje počasi, pa je zaznati resen zagon. Mesto načrtuje razširitev svojega sistema souporabe koles izven mestnega središča v stanovanjske soseske. Za večje dogodke uporabljajo moderna stojala za kolesa in začasne parkirne površine. Še naprej prepričujejo s parkiriščem na osrednji postaji, medtem ko je tudi na ostalih postajah vidnih veliko izboljšav parkirnih mest. Nova infrastruktura v obliki širokih in zaščitenih kolesarskih stez vzdolž pristanišča, trije mostovi za kolesarje in pešce ter obsežen načrt za gradnjo podzemne obvoznice nakazujejo na pospešeno modernizacijo Antwerpna. Mesto nedvomno ima potencial, da doseže 25-odstotni modalni delež, doseže lahko celo stopnje prvih treh mest na lestvici. Enotna infrastruktura in bistveno zmanjšanje avtomobilskega prometa za mesto pomenita pravo pot naprej. Politična volja mesta zelo niha, zato je jasna vizija nujna.

velo_18kolomaraton

Ljubljana, Slovenija

Uvrstitev iz leta 2015: 13. mesto

Ljubljana je v zadnjih letih ustvarila lasten zagon, dodaten vzvod pa je zanjo pomenila pridobitev naslova zelene prestolnice Evrope za leto 2016. Z naraščanjem modalnega deleža kolesarjev, še naprej razširja močno in razmeroma povezano omrežje. Dvig ravni kolesarjev bo zato lažji kot v mnogih ostalih mestih. Sodelovanje zagovornikov in politike deluje dobro, policisti na kolesu pa so precej bolj cenjeni kot drugje v regiji. Pozitivno spodbujanje kolesarjenja je ključen element namena, da Ljubljana postane bolj kolesom prijazno mesto. Pripravljeni so na dramatično spremembo, saj se vsi elementi skladajo. Praktično ne obstaja razloga, zakaj prestolnica v nekaj letih ne bi mogla doseči 20- ali celo 30-odstotnega modalnega deleža kolesarjev. Večina infrastrukture sledi smernicam najboljših praks, kar jim omogoča lažjo nadaljnjo zasnovo. Kljub temu pa je v mestu še vedno ogromno avtomobilov, zato bi se morala tehtnica bolj nagniti v smer javnega prevoza in koles, zmanjšati pa delež lastnikom osebnih vozil po vsej državi.

Tokio, Japonska

Uvrstitev iz leta 2015: pod najboljših 20

Potem ko je leta 2015 mesto Tokio izpadlo iz lestvice najboljših 20, pa je tokrat ponovno na njej z zavidljivimi statistikami. Kar ena petina od skupno 20 milijonov dnevnih migrantov kolesari na železniško postajo. Turistična območja so polna koles, da ne govorimo o soseščini, kjer živi večina lokalnega prebivalstva, in tu nam lahko postane jasno, zakaj je Japonska tretja najbolj kolesarska država na svetu, Tokio pa njen kronski dragulj. Povsod najdemo parkirna mesta za kolesa, v bližini železniških postaj pa se nahajajo mogočne in opremljene kolesarske kleti. Olimpijske igre leta 2020 bodo za Tokio odlična priložnost za kolesarjenje kot uveljavljen način prevoza v mestu. Medtem ko sta bila London in Rio med svojimi olimpijskimi igrami pri uporabi kolesa kot sredstva prevažanja velikega števila ljudi neuspešna, pa ima Japonska priložnost, da to spremeni in kolesarjenje kot prevoz zacementira tudi za prihodnje generacije. In če to uspe največjemu metropolitanskemu območju na svetu, potem nedvomno ni slehernega izgovora za ostale. Treba je pa seveda upoštevati vsa predpisana stroga pravila za kolesarje in resno obravnavati kolesarjenje kot promet na vse političnih ravneh. Tokio bi se pri načrtovanju cest moral manj ozirati na ameriški sistem in bolj pogledovati proti Evropi. Nedvomno bi ločene kolesarske steze na prometnih cestah mesto spremenile precej na bolje.

a1

Berlin, Nemčija

Uvrstitev iz leta 2015: 12. mesto

Mesto Berlin je zahvaljujoč pretežno aktivistom, ki so se zavzemali za referendum o takojšnji uvrstitvi koles v program razvoja mesta, v letu 2017 na lestvici napredovalo za dve mesti. Z novo koalicijo na oblasti in osredotočanjem na trajnostni promet sta učinkovito vključeni tako politika kot sama skupnost. Kaj konkretno to prinaša, pa se bo še videlo. Modalni delež v prestolnici znaša zavidljivih 13 odstotkov, v nekaterih soseskah so številke tudi 20-odstotne. Načrtujejo tudi nov sistem souporabe koles, eksperimentirajo tudi z ulicami brez prometa in preizkušajo »zelene valove« za kolesarje. Bizarno mešanico infrastrukturnih zasnov za kolesa, ki je posledica dolgoletnih poskusov načrtovalcev in poskuša kolesarje vriniti v na avtomobile osredotočeno paradigmo, je treba poenotiti. Z vse večjim številom tovornih koles, mora mesto skrbno narediti načrt že od samega začetka.

Vir: wired.com

Slikovno gradivo: Pixabay