Izkusiti in soustvarjati koncept avtonomne vožnje

Odkar so naša vsakdanja življenja prepletena s sodobno tehnologijo, smo kot uporabniki nemalokrat soočeni z dilemo o izbiri nečesa, kar je sicer bistveno varnejše, vendar pa v določenih primerih zasnovano tako, da nam lahko tudi škoduje. Človeška radovednost in edinstven čar tehnološkega razvoja nam odpirata prve ventile novega sveta, hkrati pa s seboj prinašata občutke nelagodja, pomanjkljivega zaupanja v njeno popolno zanesljivost in nenazadnje tisto malega strahu pred bumerangom naše prvotne čustvene vznesenosti. Problem zaupanja tehnologiji pa ne vključuje samo vprašanja povezana z mehaniko oz. ali bo ta v določenem trenutku in okoliščinah zatajila, temveč vse bolj postaja izključno domena človeka, torej družbene interakcije. Lahko torej mirno in brezpogojno zaupamo presoji avtomatiziranih sistemov, ki jih imamo pred seboj? Upam da…nekoč.

triglav_vreme

Pri konceptu avtonomne vožnje je pomembno zlasti dejstvo, da nam lahko postreže z verodostojnimi rezultati na podlagi multidisciplinarnega pristopa tako tehničnih kot socioloških znanosti, zaupanje vanj pa podkrepi z upoštevanjem pričakovanj, mnenj, potreb in pomislekov slehernega državljana. Na prvi pogled sicer preprosta, vendar precej kompleksna in večplastna dilema zanesljivosti odpira številna vprašanja o tem, na podlagi česa smo pripravljeni sprejeti novo tehnologijo in kakšne so naše preference. Na dolgi rok bi se sicer morali pogosteje vprašati, če smo proizvajalcem avtomobilov pripravljeni prepustiti presojo, da bodo našli pravo ravnovesje med stalnimi inovacijami, novimi poslovnimi modeli z nujnostjo prodaje in osrečevanjem ljudi z izboljšano tehnologijo, za katero bomo v bližnji prihodnosti zavoljo varnosti pripravljeni tudi dražje plačati.

Predstave o avtonomnih vozilih že nekaj časa, tudi po zaslugi medijev, ki so tej temi zapopadli, privabljajo pozornost javnosti, predvsem pa je pomembno dejstvo, da kakršne koli raziskave na tem področju pomenijo znaten delček celotnega mozaika naše mobilne prihodnosti. Kako torej osebno spremeniti svoj položaj od aktivnega voznika do potnika, torej od vožnje do tako rekoč potovanja, je precej odvisno tudi od posameznikove osebnosti, zlasti pa človekovega splošnega dojemanja in zaupanja v lastne sposobnosti, ki jih ne more prekositi nobena še tako zmogljiva tehnologija? Mnogi argumenti v prid avtonomne vožnje govorijo o novih, prijetnejših izkušnjah znotraj vozil, ki imajo še neodkrit potencial, da presežejo prvotne koncepte vozil z osredotočenostjo na izboljšano vozno zmogljivost in varnost. Ta premik in proces transformacije naše aktivne vloge v vozilu in »užitka v vožnji« do »pasivnega užitka med vožnjo« lahko olajšajo nove oblike povezanosti (connectivity), vendar samo do določene mere. Občutek svobode, brezskrbnosti in popolne predanosti inteligentnim sistemom lahko dosežemo samo takrat, ko so izpolnjeni naši kriteriji in pričakovanja.

a1

Kaj je torej tisto, kar lahko pričakujemo, ko se usedemo v vozilo, ki ima vgrajene inteligentne asistenčne sisteme in predstavlja koncept avtonomne vožnje? Prva stvar, na katero lahko kot povprečno informiran laik pomislim je, »učinkovitost, uporabnost in posledično nevznemirljivost« – vem, slednjo je seveda realno pričakovati šele na zadnji stopnji do avtonomnosti. Nekaj trenutno dostopne ambicije avtonomne vožnje sem lahko izkusila v okviru evropskega projekta Brave (BRidging gaps for the adoption of Automated VEhicles), katerega cilj je izvajati številne teste asistenčnih sistemov do rešitve ključnih vprašanj glede avtonomne vožnje. V konzorciju 11 partnerjev iz sedmih držav ga v Sloveniji izvaja Avto-moto zveza Slovenije, v Centru varne vožnje na Vranskem pa v sodelovanju s številnimi prostovoljci potekajo različni testi asistenčnih sistemov oziroma elementov tehnologije avtonomne vožnje. V limuzinskem kupeju znamke VW arteon sem kot sopotnica z rahlo mešanimi občutki in seveda kot je pričakovati z nekam pretirano velikim, a sicer tihim navdušenjem, lahko izkusila občutek, ko človek za trenutek nadzor nad vozilom prepusti sami tehnologiji. Z voznikom Blažem, ki kot novinar sodeluje tudi v uredništvu Motorevije, sva se podala na kratko, sicer že vnaprej planirano testno preizkušnjo po poligonu, na kateri mi je želel pokazati sistem prepoznavanja kritičnega zmanjšanja razdalje do spredaj vozečega vozila in po potrebi skrajšanja zavorne poti. Gre za samcat asistenčni sistem, ki predstavlja del kompleksne avtonomne pogače, vendar pa za uporabnika, kljub specifični in omejeni okoliščini, izjemnega pomena pri previdnem preizkušanju našega zaupanja v tovrstno tehnologijo. Pri prvi demonstraciji proti vrhu strme klančine sem najprej pomislila, kaj pa, če bi vozilo pred nama zaviralo nekaj metrov prej, preden bi ga sistem najinega vozila zaznal, in se Blaž ne bi uspel pravočasno odzvati, torej zavirati z nogo. Pravilno in ustrezno ohranjanje položaja avtomobila na vozišču je bilo torej ključnega pomena, da je test uspel in me prepričal, vendar pa me je hkrati pustil z nešteto še neodgovorjenimi vprašanji, dilemami in kar je bilo pravzaprav najhuje, negotovostmi glede delovanja tega in še mnogih vrhunsko izpopolnjenih sistemov, ki bodo sledili, a še nekaj časa ne bodo popolnoma zaživeli v našem realnem življenju. Družba, svet in vsakdan le niso zgolj vakuum, testno okolje oziroma poligon z že vnaprej predvidljivimi situacijami, temveč skupek spontanih trenutkov in odločitev, za katere algoritem bo treba pošteno natrenirati znanstvene glave, da bodo uspele ustvariti zanesljive robote za vsak dan, vsako minuto, vsako sekundo, kjerkoli, kakorkoli in na kakršen koli način. Priznam, da tudi Blažu nisem popolnoma zaupala in tistih nekaj ostrih ovinkov globoko zajemala sapo, čeprav je vsakega izjemno spretno izpeljal, vendar pa si v tem trenutku resnično še ne predstavljam, da bi lahko sama sedela na zadnjem sedežu avtonomnega avtomobila in mirno uživala. Občutek popolne mirnosti in neobremenjenosti se je v trenutku, ko sva izvedla manever, v katerem sistem ni deloval, prelevil v povečano pozornost, pomisleke in nezaupanje.

amzs_anketa_maj2018

Razvijanje povezanih in avtonomnih rešitev bo nedvomno terjalo še mnogo temeljitejših preiskav in nenazadnje predporodnih krčev, preden bo lahko popolnoma ustvarilo zanesljivo mobilno alternativo naše prihodnosti. Nedvomno je tu še nedorečenih nešteto tehnoloških zagat, vendar pa bomo na koncu mi uporabniki tisti, ki bomo odločali ali ta za nas pomeni avtonomnost v pravem pomenu besede ali ne. Vse to pa bo proces, v katerem dokončnih rezultatov ne bo pričakovati čez noč, kakor tudi ne pridobitev in še pomembneje ohranjanja zaupanja ljudi.

Slikovno gradivo: AMZS

amzs_dinners