Ali z uvedbo avtonomnih vozil prehitevamo?

Proizvajalci in visoko tehnološka podjetja, ki za razvoj avtonomnih osebnih in dostavnih vozil namenjajo milijarde dolarjev, privabljajo z idejo, da bodo avtonomna vozila prispevala k varnejši, čistejši in bolj mobilni družbi. Politiki s svojim navdušenjem za to novo tehnologijo ne zaostajajo kaj dosti. Mnenje nekaterih je namreč, da to pomeni največjo prelomnico v avtomobilski industriji odkar je bil proizveden prvi avtomobil, hkrati pa ne bo revolucionarno spremenjen samo način našega premikanja, temveč bo s tem rešenih tisoče življenj. Tovrstne napovedi pa so vendarle osnovane na presenetljivo malo raziskavah. Medtem ko razvijalci zbirajo podatke o senzorjih in algoritmih, ki avtomobilom omogočajo, da vozijo sami, pa so raziskave o družbenih, ekonomskih in okoljskih učinkih še zelo pomanjkljive.

Vas zanima več o našem portalu?


Popolnoma avtonomna vožnja je po mnenju večine strokovnjakov na področju prometa še vedno desetletja stran. Ker pa je težko raziskovati nekaj, kar še ne obstaja, praznino zapolnjujejo špekulacije – in obenem nasprotujoče predstave o prihodnosti, ki spominjajo na trenutno razpravo z antiutopičnimi in utopičnimi pogledi. S slednjimi je mišljen vozni park cenovno dostopnih avtonomnih vozil, s katerimi bo imel sleherni človek možnost prevoza. Ko bodo ti postali nekaj povsem vsakdanjega, bodo prometne nesreče stvar preteklosti, regulativne politike pa bodo privedle do manjših prometnih zastojev, problemov s parkiranjem in manjšega širjenja mest. Električna avtonomna vozila bodo zmanjšala porabo fosilnih goriv in posledično onesnaževanje zraka. Vožnja bo tako manj stresna in bolj produktivna, saj bodo nekdanji vozniki v vozilu do želenega cilja lahko delali, brali ali kvačkali. Z antiutopičnega vidika pa bodo avtonomna vozila pomenila marsikatero nadlogo. Ljudje, ki jim ne bo več potrebno voziti, se bodo bolj zanašali na avtomobile, posledično pa bodo nastajali večji zastoji na cestah, prišlo bo do večje porabe energije in onesnaženja.  Zaradi bolj produktivne vožnje se bodo ljudje selili dlje od svojih delovnih mest, kar pa bo povzročilo širjenje mest. Istočasno bodo nepričakovane napake v programski opremi vplivale na nenehne odpoklice vozil, kar bi sprožilo masovne prekinitve pri potovanjih. Bogatejši potrošniki bodo tako lahko kupili svoja avtonomna vozila in se na ta način izognili nadležnim sopotnikom, umazanim zadnjim sedežem in logističnim težavam. Pojavila se bo nova metrika neenakosti na svetu, ki bo delila imetnike lastnike in nelastnike avtonomnih vozil. Nekaj znanstvenikov proučuje tovrstne napovedi, tako negativne kot pozitivne vidike, vendar je za nekatera vprašanja, zlasti okoljska, enostavno še prezgodaj, saj bo veliko odvisno od tipov vozil na cesti kot njihovega načina uporabe pri vožnji. Poraba energije bi se po nekaterih dosedanjih računih lahko zmanjšala za 91 % ali celo povečala za 200 %.

triglav_vreme

Še vedno pa obstaja nekaj domiselno zasnovanih eksperimentov, ki z uvedbo avtonomnih vozil ponujajo vpoglede v prihodnji način življenja, dela in igre.  Kdaj pa bomo torej lahko resnično imeli avtonomna vozila? Sprva moramo natančno opredeliti osnovno terminologijo, pri čemer se v grobem laično strinjamo, da je avtonomno vozilo avtomobil, ki vozi sam. Avtomobilski inženirji pa so mnenja, da ta definicija ni dovolj natančna in pri ljudeh povzroča rahlo zmedo. To je po njihovem prepričanju vozilo, ki nas odpelje kamor želimo, kadarkoli želimo in v kakršnih koli voznih pogojih, brez posredovanja človeka. Navesti moramo samo cilj in že se lahko odpeljemo. Podjetja imajo sicer dobre razloge za ustvarjanje rožnatih scenarijev glede svojih tehnologij, saj nihče noče zaostajati za tehnologijami tekmecev, kar bi lahko škodilo prodaji, zaposlovanju najboljšega kadra in celo cenam delnic. Posledično pa splošna javnost zlahka precenjuje zmožnosti obstoječe tehnologije. V tragični nesreči tesle S meseca maja 2016 je voznik uporabil program Autopilot z naprednim tempomatom, ki lahko prilagodi hitrost avtomobila glede na ostala vozila in ohranja vozilo znotraj voznega pasu. Ta je ustrezal definiciji nivoja 2 za avtonomno vožnjo, kar pomeni, da voznik še vedno nadzira vozilo, vendar pa se v tistem trenutku ni uspel pravočasno zaznati vlačilca. Podjetja morajo biti zato jasnejša pri »operacijskem dizajnu« svojih vozil oz. specifičnih pogojih, pod katerimi lahko avtomobili delujejo brez pomoči voznika. Večinoma tega ne povedo ali pa tega še sami ne vejo. Strokovnjaki za promet so razvili šest ravni, ki opisujejo avtonomna vozila, in proučujejo možnosti za doseganje posamezne ravni avtonomnosti. V splošnem višja številka zavoljo visoko razvitih senzorjev, kamer in algoritmov pomeni bolj avtonomno vozilo z manjšo aktivnostjo človeškega voznika. Namen uvajanja šestih ravni je osvestiti javnost o trenutnem stanju in prihodnjem tehnološkem  trendu, seveda pa bo napredek vse prej kot stalen.

Kaj pa varnost? Kako varno pomeni »dovolj varno«? Oblikovalci politik predvidevajo, da bo zaradi izločitve človeškega dejavnika, vožnja precej bolj varna kot je zdaj. Glede na več kot milijon smrtnih žrtev v prometu letno in še več poškodovanih se to zdi nadvse mikavna ideja. Mnogo strokovnjakov verjame, da bo raba avtonomnih vozil precej zmanjšala masaker na cesti, vendar šele takrat, ko bo tehnologija res izpopolnjena in bo večina vozil na cesti avtonomnih. To pa lahko traja leta, ko bodo proizvajalci dobili dovolj izkušenj, medtem pa se morajo oblikovalci politik odločiti, kdaj je pravi čas, da se avtonomna vozila pojavijo na cesti. Ljudje bodo ne nazadnje do napak pri delovanju strojne opreme, ki bo povzročila prometno nesrečo, manj strpni kot pa do ljudi in človeškega faktorja kot krivca prometnih nesreč. Tudi če bi se število smrtnih žrtev na leto zmanjšalo za polovico, to še vedno ne bi bilo dovolj dobro za pridobitev zaupanja javnosti. Zato pa bi bilo potrebno jasno določiti, kaj predstavlja zadostno mero varnosti. Nekateri analitiki sicer verjamejo, da bi čim prejšnja uvedba tudi sicer nepopolnih avtonomnih vozil lahko pomagala pri pridobitvi zaupanja javnosti in izboljšanju hitrosti. Čakanje na to, da bodo vozila delovala brezhibno je jasen primer popolnosti kot sovražnika dobrega. Že nekaj odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev v prometu bi moral biti po ugotovitvah avtorjev nekaterih ameriških študij zadosten razlog za odobritev avtonomnih vozil na cestah. S tem bi se nadaljnje izboljšave v realnem okolju hitreje odvijale kot pa v računalniškem simulatorju. Vsekakor bi to spremenilo standardno prepričanje, da avtonomna vozila ne morejo nikomer škodovati. Ti stroji bodo nedvomno ubijali ljudi, nikoli ne bodo popolni in zagotovo bo trajalo desetletja, da bodo 10-krat varnejši.

a1

Ali bodo avtonomna vozila prinesla utopijo ali antiutopijo je v veliki meri odvisno od njihovega vpliva na trenutne vzorce vožnje. Prometna inženirka na Univerzi Berkeley, Joan Walker, razlaga, da je uporaba avtonomnega vozila primerljiva z lastnim šoferjem. V svojem domiselnem preizkusu je 13 lastnikom vozil za en teden do 60  ur dala v uporabo vozilo s šoferjem in opazovala njihove potovalne navade. Namen preizkusa je bil, da ljudje občutijo situacijo, ki jih v prihodnosti lahko čaka, in sicer pošiljanje vozila po opravkih, ne da bi skrbeli za vožnjo ali parkiranje. Rezultati so pokazali, da bo imel svet z avtonomnimi vozili več prometa. Vseh 13 vključenih subjektov je prevozilo 76 % več kilometrov, se podalo na daljše poti in pogosteje potovalo ponoči kot po navadi. Upokojenci so celo potrojili večerne vožnje in podvojili daljše poti, poleg tega ena petina vseh poti ni imela šoferja, saj so ljudje po prijatelje in družinske člane šoferja pošiljali kar iz svoje pisarne. Pomanjkljivost študije je premajhen vzorec, zaradi česar pa jo imajo v prihodnje namen ponoviti, vendar pa nedvomno osvetljuje nekatere nove vidike glede načina uporabe avtonomnih vozil pri ljudeh.

Bo vozilo postalo naša pisarna?

Ena vidnejših tržnih plati za avtonomna vozila je, da bodo nekdanji vozniki v času potovanja lahko učinkoviteje izkoristili čas za delo ali sprostitev. Kaj hitro pa nam to idealizirano predstavo pokvari dejstvo o slabosti med vožnjo, na kar opozarja psiholog Michale Sivak z Univerze Michigan. Njegovi sodelavci so proučevali ali med vožnjo dejansko obstajajo prednosti produktivnosti, vendar so kaj kmalu spoznali, da se z izmenjavo vlog od voznika do potnika poveča tudi možnost slabosti med vožnjo, kar je seveda posledica nasprotujočih se signalov o stanju in gibanju telesa. Ko so 3200 odraslih iz petih držav vprašali, kaj bi med vožnjo počeli, je ena tretjina vprašanih poimenovala aktivnosti kot je branje, uporaba pametnih telefonov ali delo na prenosniku, zaradi česar pa bi zaradi slabosti izkusili manjše ali večje zdravstvene težave. Ta potencialni problem je na vsak način pomembno izpostaviti, saj so proizvajalci tisti, ki ga morajo nekako rešiti.

Bi kupili lastno avtonomno vozilo?

Večina ljudi danes še vedno prisega na lastništvo avtomobila, če jim le to finance dovoljujejo. Mnogim lastno vozilo pomeni podaljšek njih samih, če ne že odraz lastne identitete. Nekateri strokovnjaki tovrstnemu odnosu napoveduje konec in s tem namigujejo na mlajše generacije, med katerimi je vse več takšnih, ki jim vozniško dovoljenje ni več glavni cilj. V svetu avtonomnih vozil se predvideva, da bodo ljudje popolnoma zadovoljni, če se bodo lahko zanesli na koga drugega, bodisi podjetje, vlado ali kakšno drugo javno-zasebno partnerstvo, preko česar bodo lahko prišli do avtomobila. Nekateri si celo drznejo staviti, da verjetno nikoli ne bomo imeli v lasti avtonomnega vozila, kar pa ne pomeni, da bomo vsi deležni enakovrednih storitev. Bogatejši bodo lahko naročili poseben paket, v katerem bo vključena vsakodnevna dostava luksuznega vozila na dom. Za tiste s tanjšimi denarnicami pa bodo obstajala mesečna naročila, ki bodo ponujala skupne prevoze v manjših avtomobilih. Seveda bodo na lastniške vzorce vplivale tudi državne in lokalne politike, ki bodo spodbujale odmike stran od lastništev vozil k voznim parkom, vključno z avtonomnimi avtomobili, preko davčnih spodbud in dodeljevanja proračunskih sredstev.

siletra logo

Scenarij o bodočem pohodu avtonomnih vozil na naše ceste potrebuje še marsikateri temeljit premislek in razumevanje kratkoročnih ter dolgoročnih posledic. Gredo izjave o bolj učinkoviti rabi goriva skupaj z večjim številom uporabnikov avtonomnih vozil? Bi lahko tovrstno vozilo postalo novo orožje v rokah teroristov? Še bolj pa nas preveva vprašanje ali nas bo ta tehnološka, družbena, ekonomska in okoljska inovacija pahnila v boljši svet ali pa v pogubo? Strinjam se z izjavami nekaterih raziskovalcev, ki pravijo, da prihodnost ne prinaša samo belo in črno, temveč je njena paleta zelo raznolika in spremenljiva. O njenih odtenkih pa se bo nedvomno pisalo še v naslednjih prispevkih…

Vir: www.sciencemag.org

Slikovno gradivo: Pexels