Bi pogledali v obe smeri, če bi vedeli, da se bo vozilo vedno ustavilo?

Predstavljajte si urbano sosesko, kjer je večina avtomobilov avtonomnih, in si zamislite, kako bi se v takšnem okolišu počutili kot pešec. Asistent za okoljske študije na univerzi v Santa Cruzu, Adam Millard-Ball, je prepričan, da ne bi bilo tako slabo, saj bi se kot takšen udeleženec v prometu znašli v dokaj neobremenjenem okolju. V novi študiji, ki je bila objavljena tudi v elektronski obliki v reviji Journal of Planning Education and Research, Millard-Ball podrobneje proučuje možnosti urbanih območij, kjer bi bila večina vozil »avtonomnih« oz. samovozečih. Govora je namreč o pojavu, ki ni tako daleč od realnosti kot si morda mislimo.

Millard-Ball je prepričan, da imajo avtonomna vozila velik potencial, da spremenijo naše potovalne navade. S pomočjo teorije iger poskuša namreč analizirati odnose med pešci in samovozečimi avtomobili, zlasti na prehodih čez cestišče. Pešci s tem, ko želijo prečkati cesto rutinsko igrajo igro piščancev, saj to zahteva takojšnje računanje možnosti preživetja. Prednosti hitrega prečkanja, namesto dolgega obhoda ali čakanja na redkejši promet, trgujejo z možnostjo poškodbe ali celo smrti. Zavedajo se namreč, da jih vozniki ne nameravajo povoziti – vsaj običajno ne. Žal pa seveda vedno obstaja možnost, da je voznik nezbran, vinjen ali pa celo sociopat.

Avtonomna vozila so zasnovana tako, da upoštevajo pravila v prometu, vključno s čakanjem pešca, ki prečka cestišče. V globokem prepričanju, da so zmožni vozilo pretentati, morajo pešci zgolj nepredvidljivo ravnati ali stopiti na cesto, da se le-to v izogib morebitnemu tveganju ustavi. Samovozeča vozila bi lahko zagotovila najbolj dramatično preobrazbo v urbanem prometnem sistemu in največji prevrat v celostnem načrtovanju prometa vse od začetkov pojava avtomobilov pred več kot stoletjem nazaj. Načini parkiranja, oblikovanje ulic,  tranzitne in paratranzitne storitvene mreže bodo zelo verjetno doživele pomembno revolucijo.

Raziskovanje Millard-Balla povezuje načrtovanje urbanih območij in okoljske ekonomije z osredotočanjem na stičišče podnebnih sprememb in prometne politike. V njegovi zadnji študiji prav tako namiguje, da potencialne koristi avtonomnih vozil, kamor sodijo preprečevanje potencialnih trčenj, odtehtajo njihove pomanjkljivosti, ki se tičejo zlasti njihove vloge pri upočasnjevanju prometa. Z vidika potnika v tovrstnem vozilu, bo to vožnja po ulici, ki je polna petletnikov brez spremstva.

Končni vplivi avtonomnih vozil bodo poleg tehnološkega napredka in vključenosti na trg, v veliki meri odvisni tudi od odziva načrtovalcev in političnih odločevalcev. Eden od pristopov bi bil ohranjanje hitrosti prometa z odstranitvijo prehodov za pešce, postavitev ograj med cesto in pločnikom ter strožje ukrepanje zoper neprevidne pešce. Poleg tega bi načrtovalci lahko izkoristili priložnost za zasnovo pešcem prijaznejših ulic, saj bi avtonomna vozila pomenila začetek novega obdobja primata pešcev.

Vir: The University of California, Santa Cruz

Slikovno gradivo: Pexels