Varnejše kolesarjenje za otroke z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti

Strokovnjaki s področij razvoja otroka že dolgo časa vedo, da so otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) pri prečkanju ceste s kolesom bolj izpostavljeni tveganju za prometno nesrečo. Raziskovalci z univerze v Iowi so nedavno odkrili tudi razloge za to in upajo, da bo to staršem pomagalo pri učenju njihovih otrok z ADHD, kako lažje premagovati križišča z gostejšim prometom. Profesorica Molly Nikolas z oddelka za psihološke in nevrološke znanosti na omenjeni univerzi pravi, da prečkanje ceste na kolesu zahteva odločanje in ravnanje, vendar pa imajo otroci z ADHD primanjkljaj na obeh področjih.

To pogosto težavo z nevrološkim razvojem ima po podatkih centra za nadzor bolezni in preventivo v Združenih državah približno 5.9 milijona otrok med starostjo 3 in 17 let. V raziskavo so vključili 63 otrok, od tega 27 z ADHD, ki so morali v simulaciji s kolesom v realnem času prečkati 12 križišč z neprestanim dvosmernim prometom. Otroci starosti 10 in 14 let so kolesarili na nepremičnih kolesih, obdajali pa so jih trije veliki zasloni, na katerih so bili prizori tipičnega manjšega ameriškega mesta. Ugotovili so, da so otroci z ADHD izbirali približno enake razdalje med vozili kot ostali, vendar je bila njihova izbira pravega trenutka za vstop na cesto manj natančna, zaradi česar so imeli manj časa za prečkanje. Glede na njihovo izpostavljenost gostemu prometu z manjšimi razdaljami med vozili, so imeli otroci z ADHD več težav pri prilagajanju na situacijo, ko se je ta sprostil in so bile razdalje med vozili zopet večje. Namesto, da bi čakali na sproščen promet, so v povprečju še naprej izbirali manjše razdalje kot otroci brez ADHD in se posledično izpostavljali nepotrebni nevarnosti. Nikolasova ugotavlja, da so bili problemi pri izbiri pravega trenutka bolj povezani z nepozornostjo, medtem ko so bile izbire pri razdaljah med vozili bolj posledica hiperaktivnosti in impulzivnosti, kar vse pomeni osnovne simptome ADHD. Ti otroci so pri prečkanju križišča hkrati večkrat za las ušli nevarnosti, podobnim situacijam so bili v primerjavi z ostalimi izpostavljeni tudi v križiščih z zelo gostim prometom. Ta križišča so še zlasti problematična, saj je v kar 16 % primerov, kjer so otroci prečkali križišče z gostim prometom, prišlo do trka z vozilom. Nobeden od otrok z ADHD v času študije ni bil pod vplivom zdravil. Raziskovalci so na podlagi opazovanj sklenili, da otrokom z ADHD pri prečkanju prometnih križišč najbolje pomagamo s tem, ko se namesto primanjkljajev pri izbiranju trenutka prečkanja osredotočimo na učenje otroka, kako naj postane bolj pozoren na večje razdalje med vozili ne glede na gostoto prometa. Tudi če časa nimajo več veliko, je v primeru dovolj velike razdalje vozil od prehoda, po študiji sodeč še vedno varno prečkati cestišče.

Kolesarske nesreče so eden izmed najpogostejših vzrokov za resnejše poškodbe v otroštvu in precej velika letna številka (400 000) v ZDA je več kot zgovorna. Leta 2013 je ameriški nacionalni urad za prometno varnost izdal podatke o znatnem številu poškodb pri otrocih na kolesih zaradi trka z motornimi vozili in približno ena tretjina vseh smrtnih žrtev je bila posledica trka z vozilom v križiščih.  Čeprav je študija zajemala samo obstoj tveganj za otroke pri prečkanju križišč, pa strokovnjaki že nekaj časa vedo, da imajo otroci z ADHD v primerjavi z ostalimi vrstniki še enkrat večjo verjetnost za vpletenost v katero koli vrsto kolesarske nesreče. Seveda pa je pri tem zelo pomembno, da pri otrocih odkrijejo dejanske razloge za tako številne nenamerne poškodbe. Če strokovnjakom uspe prepoznati značilnosti te motnje in simptome, ki povečajo možnost takšnih poškodb, bodo lahko razvili ustrezne preventivne strategije. Namesto, da družine zgolj opozarjajo na diagnozo otroka in temu primerno previdnost, pa bi jih lahko opremili s konkretnim znanjem, kako njihovemu otroku pri tem pomagati na najboljši možen način. Klinični psiholog na medicinski fakulteti v Južni Karolini in avtor številnih knjig o ADHD, Russell Barkley, staršem priporoča, da otroka med kolesarjem postopoma soočijo z različnimi scenariji. Hkrati pa omenjeni močno priporoča tudi redno jemanje zdravil, ki lahko bistveno zmanjšajo tveganje za nesrečo. Vsekakor pa bodo potrebne še dodatne raziskave o vedenju otrok z ADHD na kolesu, z zdravili ali brez, kot tudi vpliv njihovih vrstnikov med kolesarjenjem.

Vir prispevka: now.uiowa.edu

Slikovno gradivo: Pexels