Dvakrat premislite, preden med prostoročnim telefoniranjem zavijete levo

Najhujše prometne nesreče se zgodijo ravno v primerih, ko vozniki v prometnem križišču zavijajo levo. Dr. Tom Schweizer, ki je raziskovalec v bolnišnici St. Michael, je prepričan, da če poleg tega še prostoročno telefonirajo, to zanje pomeni eno najbolj nevarnih dejanj na cesti.

V svoje poskuse je vključil zdrave mlade voznike, ki so upravljali simulator vožnje, opremljen z volanom, zavoro in pedalom za plin, medtem pa je aktivnost možganov meril s pomočjo magnetne resonance. Pri vseh predhodnih študijah glede nepozornosti med vožnjo so uporabljali samo krmilno ročico oz. sledilno kroglico ali pa so pasivno opazovali scenarije na zaslonu. Na ta način so raziskovalci lahko v dejanskem času določili aktivnost ali neaktivnost možganov med vse bolj zahtevnimi voznimi manevri. Prvič jim je uspelo pokazati, da levo zavijanje zahteva intenzivno aktivacijo možganov in vključuje precej več delov možganov kot pa vožnja po ravni cesti ali ostali manevri. Ko so bili vozniki vpleteni v pogovor, se je aktivnost dela možganov, ki nadzira vid, precej zmanjšala, saj se je sprožil del možganov, ki nadzira spremljanje pogovora in pozornost. Dr. Schweizer je pojasnil, da je zavijanje na levo vizualno precej zahtevno, kajti treba je biti pozoren tako na promet z nasprotne strani, kot tudi pešce in prometno signalizacijo. Če medtem govorimo še po mobilnem telefonu, se aktivnost v predelu možganov za sprejemanje vizualno-prostorskih informacij, ki je bistvenega pomena za izvedbo tega manevra, občutno zmanjša.

Simulacija je od voznikov zahtevala šest levih zavojev, pri čemer so se morali glede na promet z nasprotne strani odločati, kdaj varno zaviti. Medtem so njihovo pozornost odvračali s postavljanjem številnih vprašanj z možnostjo odgovora z »da« ali »ne« kot npr. »Ali ima trikotnik štiri stranice«? Z magnetno resonanco so izmerili pretok krvi iz vizualnega korteksa, ki nadzira vid, v prefrontalni korteks, ki je odgovoren za odločanje, aktivnost možganov v tem delu pa se je neznansko povečala. Študija z nevrološkimi kliničnimi slikami v realnem času ponuja dokaz, ki podpira predhodne ugotovitve, da opravljanje več nalog hkrati lahko vpliva na vizualno zaznavanje in pozornost.

Vir: Frontiers in Human Neuroscience

Slikovno gradivo: Pexels