Varno prečkanje prometne ceste je za otroka precej stresno opravilo

Za nas odrasle je prečkanje ceste običajno nezahtevno, saj najprej ocenimo stanje v prometu in nato presodimo, v kakšnem času bomo lahko varno prišli iz ene strani ceste na drugo. Je pa to isto opravilo zato vse prej kot enostavno za naše otroke. Nova raziskava, ki tokrat prihaja iz univerze v Iowi, kaže, da otroci določenih starosti še nimajo takšne sposobnosti zaznavanja in razvitih motoričnih spretnosti za dosledno prečkanje prometne ceste, ne da bi bili izpostavljeni nevarnosti.

Otroci, stari od 6 do 14 let, so morali v simuliranem realnem okolju večkrat prečkati vozni pas prometne ceste. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so imeli otroci, starosti vse do zgodnjih najstniških let, težave pri pravilnem in varnem prečkanju ceste, medtem ko so pri 6-letnikih zabeležili kar 8 % stopnjo za nastanek prometne nesreče. Šele otroci starosti 14 let so bili cestišče sposobni premagati brez nezgode, 12-letniki pa so zaradi slabše razvite motorike izbirali trenutke, ko so se v prometu pojavile večje »luknje«.

Nekateri ljudje so mnenja, da so mlajši otroci nadvse sposobni prečkati cestišče enako varno kot odrasli. Profesorica s področja psihologije in nevrologije Jodie Plumert, ki je sodelovala v študiji, pravi, da to ne drži povsem, zlasti na zelo prometnih cestah. Za starše pa to pomeni torej dodatno previdnost, saj otrok le s težavo presodi oddaljenost vozila od označenega prehoda, kjer namerava varno prečkati cesto. Mlajši otroci za razliko od odraslih prav tako še nimajo razvitih finih motoričnih sposobnosti, da bi na cesto stopili v pravšnjem trenutku, ko je vozilo že odpeljalo. Prav tako je želja pogosto, če ne vedno tista, ki pri presojanju primernih trenutkov za prečkanje, prevlada nad razumom. Hkrati pa je otrok neprestano željan gibanja in le s težavo stoji pri miru, kar lahko v kombinaciji z manj zrelo sposobnostjo privede do tvegane situacije. Ameriški nacionalni statistični in analitični center (The National Center for Statistics and Analysis) je v letu 2014 zabeležil 8 000 nesreč s poškodbami in 207 smrtnih izidov, kjer so bili udeleženi pešci in motoristi, stari 14 let ali manj. Plumertova in njeni sodelavci so z raziskavo želeli pokazati vzroke za tovrstno statistiko o nesrečah.  V študijo so vključili otroke, stare 6, 8, 10, 12 in 14 let, in skupino odraslih, ki so jih nadzirali. Vsak udeleženec se je znašel na prehodu za pešce in moral pri tem upoštevati kolono bližajočih virtualnih vozil, ki so imela hitrost pribl. 40 km/h. Čas med posameznimi vozili je znašal 2 do 5 sekund, vsak otrok pa je moral cestišče prečkati 20-krat, kar je skupno znašalo približno 2 000 poti vseh starostnih skupin. Prečkanja so potekala v poglobljenem trodimenzionalnem interaktivnem prostoru v univerzitetnem kampusu, ki je bilo po mnenju ene od soavtoric študije študentke Elizabeth O’Neal zelo prepričljivo, saj so se otroci pogosto poskušali dotakniti vozil. Otroke, stare 6 let, so vozila zadela v 8 %, 8-letnike v 6 %, 10-letnike v 5 % in 12-letnike v 2 %, medtem ko so jo 14-letniki odnesli brez nezgod. Otroci se so morali pri odločanju glede varnega prečkanja ceste spopasti z dvema poglavitnima razlikama.

Po ugotovitvah raziskave je prva vključevala otrokovo sposobnost zaznavanja oz. ocenjevanja razlike med mimo vozečim in bližajočim vozilom ter upoštevanje hitrosti slednjega in njegove oddaljenosti od prehoda. Mlajši otroci so imeli pri sprejemanju pravilnih in natančnih odločitev na osnovi zaznavanja situacije precej več težav. Druga razlika so nedvomno otrokove motorične sposobnosti, kjer so opazovali, kako otroci izberejo primeren trenutek, da z roba pločnika sestopijo na cesto, po tem ko se je vozilo odpeljalo mimo. Mlajši otroci v tem primeru niso bili sposobni točno presoditi prvega koraka, kot bi to lahko storil odrasel človek, zato so imeli do prihoda naslednjega vozila manj časa za prečkanje. Večina otrok je izbrala podobno velike vrzeli med mimo vozečim in prihajajočim vozilom, vendar pa za razliko od odraslih niso sposobni izbrati primernega časa.

Kaj naj torej stori otrok? Eden izmed nasvetov, ki jih je vredno upoštevati, je ta, da otroka naučimo potrpežljivosti in ga spodbudimo k temu, da izbira vrzeli, ki so še večje kot bi jih za prečkanje izbral odrasel. Hkrati je pomembno, da se pri načrtovanju cest prepozna mesta, ki bodo primerna za varno prečkanje ceste in da imajo tovrstna križišča na prehodu pomoč za pešce. Če obstajajo mesta, ki jih otroci pogosteje prečkajo na poti v šolo in se tam promet ne ustavlja, jih je potemtakem tudi smiselno označiti.

Vir: The University of Iowa

Slikovno gradivo: Pexels