Poskusi kažejo, kako lahko že nekaj avtonomnih vozil občutno izboljša pretok prometa

Na podlagi rezultatov novih raziskav so ugotovili, da lahko že nekaj avtonomnih vozil, prisotnih v prometu, odpravi človeško naravo vožnje po načelu ustavljanja in speljevanja, vključno s tveganjem nesreče in večjo porabo goriva, ki ju ta povzroča. Ugotovitve kažejo, da avtonomna vozila in z njimi povezana tehnologija utegnejo biti še korak bližje k reformiranju nadzora prometa, kot se je sprva predvidevalo.

Vodilni raziskovalec, profesor Daniel B. Work z univerze v Illinois-u, je na osnovi izvedenih poskusov potrdil, da za odpravo prometnih valov po načelu ustavljanja in speljevanja, ki jih med vožnjo povzroča človek, zadostuje že 5 % avtomatsko vodenih in skrbno nadziranih vozil. Hkrati poudarja, da raba avtonomnih avtomobilov v hitro razvijajoči znanosti na področju spremljanja in nadzora prometa vozil, pomeni naslednjo inovacijo, katere namen bo uravnavanje pretoka prometa. Tako kot so GPS podatki iz množičnih virov (»crowd-sourced GPS data«) v številnih navigacijskih sistemih nadomestili nepremične senzorje za zbiranje prometnih podatkov, bodo na primer tudi avtonomna vozila lahko nadomestila klasične koncepte prometnih kontrol kot so različne omejitve hitrosti.

Ključnega pomena pri uspešnosti te inovacije pa je globlje razumevanje medsebojne dinamike avtonomnih vozil in človeških voznikov na cesti. Raziskavo, ki jo je vodila multidisciplinarna skupina različnih strokovnjakov s področja teorije prometnega toka, teorije nadzora, robotike, pametnih povezanih sistemov (CPS) in prometne tehnike, so financirali v okviru programa nacionalnega sklada National Science Foundation. Skupina je na terenu v Arizoni izvedla poskuse, v katerih je eno avtonomno vozilo, skupaj z najmanj 20 ostalimi vozili s človeškimi vozniki, neprekinjeno vozilo v krogu. Kljub odsotnosti ozkega grla, menjave voznega pasu, vključevanja ali ostalih motenj v prometu, vozniki v normalnih okoliščinah običajno ustvarjajo promet z ustavljanjem in speljevanjem. Ta pojav praviloma imenujemo fantomski zastoj in raziskovalci so med študijo ugotovili, da z nadziranjem hitrosti avtonomnega vozila lahko uravnavajo pretočnost prometa pri vseh vozilih. S tovrstnim poskusom so prvič pokazali, kako lahko že majhen odstotek takšnih vozil znatno vpliva na dogajanje v prometu, bodisi s preprečitvijo nastanka prometnih valov in tudi bistveno manjšo porabo goriva (tudi do 40  %).

Strokovnjaki se sprva niso zavedali, da lahko tako sila preprosta metoda vpliva na pretok prometa v pozitivnem smislu. Pred poskusom so domnevali, da bodo potrebne bolj izpopolnjene nadzorne tehnike, vendar se je izkazalo, da delujejo že osnovni triki iz teorije nadzora. Nedavna raziskava tudi potrjuje, da lahko že trenutno obstoječa tehnologija, kot so npr. prilagodljivi tempomati, bistveno izboljša tok prometa. Popolnoma avtonomna vozila v splošnem prometu so zaradi mnogih tehnoloških, tržnih in političnih omejitev še vedno daljna prihodnost, vendar pa je komunikacija med vozili in večja raven avtonomnosti v vozilih, ki jih upravljajo ljudje, po mnenju udeleženih strokovnjakov že stvar bližnje prihodnosti. Hkrati opozarjajo, da večji izziv predstavlja ravno bližnje prihodnje obdobje z nekaj  avtonomnimi vozili na cesti, kot pa daljna prihodnost, ko bodo na cesti že vsa vozila povezana. Ustrezna zasnova avtonomnih vozil zahteva torej temeljito razumevanje odzivov človeka nanje, zato tovrstni poskusi v prometu igrajo bistveno vlogo pri razumevanju medsebojnega vplivanja človekovega dejavnika in robotike.

Vir:  engineering.illinois.edu

Slikovno gradivo: Pexels