Poznamo pravi pojem varnostne razdalje?

Da bi se izognili nejasnostim glede ustrezne varnostne razdalje in preprečili čim več nesreč zaradi neupoštevanja le-te, so se raziskovalci z avstralske univerze QUT lotili oblikovati standardno definicijo. S študijo so prvič našli neposredno povezavo med neupoštevanjem varnostne razdalje in trčenjem v zadnji del prednjega vozila oz. naletom, hkrati pa spoznali, da med vozniki vlada velika zmeda glede dojemanja ustrezne varnostne razdalje.

Kljub temu, da so imeli vozniki občutek varne razdalje, pa so meritve na cesti pokazale, da večina ne upošteva priporočljive dvo-do trisekundne varnostne razdalje. Na določenih lokacijah so zaznali kar 55 % zasledujočih vozil, ki so imeli manj kot dvosekundno varnostno razdaljo, 44 % primerov celo manj kot enosekundno. Da bi ugotovili črne točke naletov, so pri raziskavi uporabili podatke o nesrečah v Queenslandu in hkrati spremljali stanje na cestah, s čimer so si pridobili dodatne informacije o voznih pogojih, prehitevanjih in neupoštevanju varnostne razdalje.

Več kot 500 voznikov so hkrati tudi anketirali o njihovem pojmovanju glede vedenja na cesti in znanja o primernih varnostnih razdaljah. Strokovnjaki so zaskrbljujoče ugotovili, da večina voznikov ohranja isto razdaljo za vozilom ne glede na gostost prometa ali tip ceste. Eden izmed razlogov za to je tudi, ker jih je 60 % izmed njih za varnostno razdaljo uporabilo metre ali drugo enoto in ne sekund, na podlagi katerih bi lahko ocenili varnost razdalje. Ker se razdalja bistveno razlikuje, če uporabljamo metre ali sekunde, pa so vozniki trdili, da so imeli vedno enako razdaljo za vozilom ne glede na pretok prometa ali vozno hitrost. Na cestah v Queenslandu se petina nesreč zgodi s trčenjem v zadnji del vozila, zato je cilj zmanjšati vzroke tovrstnih nesreč in posledično zmanjšati delež nesreč nasploh.

Vir: Queensland University of Technology

lppOglasno sporočilo: Javno podjetje LPP d.o.o.