Spadate med zasanjane voznike? Po vsej verjetnosti, da!

Bi se označili za pozornega voznika? Morda pa le niste tako natančni na cesti, kot se vam na prvi pogled zdi. Z nedavno študijo Univerze George Mason v Virginiji, ki je bila objavljena tudi v vodilni reviji za nevroznanost Frontiers in Human Neuroscience, so ugotovili, da vozniki med vožnjo z mislimi odtavajo v kar 70 % časa. S tem zaključkom raziskovalci sicer ne morejo zagotovo reči, da je uhajanje misli za vožnjo dejansko nevarno, poudarjajo pa, da slabša pozornost lahko pomeni tveganje za nastanek avtomobilskih nesreč.

Odvračanje pozornosti med vožnjo, najsi bo to tekstanje ali pogovor s sopotniki, predstavlja pomemben dejavnik pri nastanku prometnih nesreč. Leta 2015 so v ZDA zabeležili kar 391 000 poškodb in 3 477 smrtnih žrtev zaradi motenj pozornosti med vožnjo. Tudi spontano uhajanje misli lahko obravnavamo kot odvračanje pozornosti, le da se temu, za razliko od telefona, težje popolnoma izognemo.

V omenjeni študiji je strokovnjake zlasti zanimalo, kako pogosto nam med vožnjo uhajajo misli in ali je to lahko potencialna nevarnost za vožnjo. V preizkusu, ki je trajal 5 zaporednih dni, je sodelovalo 9 odraslih, ti pa so imeli nalogo, da po ravni, monotoni cesti opravijo 20-minutno vožnjo s stalno hitrostjo. Za boljšo simulacijo vožnje na delo in nazaj, so morali vozniki pot prevoziti dvakrat na dan. V času med obema vožnjama so udeleženci izpolnjevali pisni test, s pomočjo katerega je bilo simulirano zahtevnejše pisarniško delo, ki bi lahko vplivalo na njihovo vožnjo in pogostost uhajanja misli v drugem delu poti. Avtorji študije sicer dodajajo, da namen vključitve pisnega testa ni bilo zgolj proučevanje njegovega učinka kot takega, temveč so tekom študije z njim skušali doseči zadostno mero trenutkov nepopolne zbranosti, da bi primerjali učinek takšnega stanja na njegove sposobnosti vožnje. Z namenom prepoznavanja vzorcev, povezanih z uhajanjem misli, so med vsako fazo simulacije vožnje s pomočjo elektroencefalograma merili aktivnost voznikovih možganov. Med vsako vožnjo so udeleženci kot dodatno motnjo slišali tudi naključno brenčanje, ob tem pa so morali povedati ali so zvok slišali po tem, ko so jim misli že odtavale in ali so se svojega stanja trenutne nezbranosti sploh zavedali. Ugotovljeno je bilo, da so vozniki pri sebi zabeležili kar 70 % časa, ko so jim misli med vožnjo ušle drugam, zlasti na poti z dela domov. V samo 65 % časa, so se udeleženci preizkusa sami zavedali, da jim misli uhajajo in da niso popolnoma zbrani na cesti.

Lahko zasanjanost torej pomeni nevarnost za vožnjo?

Po opravljenih nalogah so raziskovalci lahko identificirali določene vzorce delovanja možganov med uhajanjem misli posameznikov. Zanimivo je, da so ti vzorci močno povezani z zmanjšano dovzetnostjo na zunanje dražljaje in posledično koncentracijo med vožnjo.

»Uhajanje misli je bistven del človeškega obstoja in se mu tako rekoč ne moremo izogniti. To je samo način, da se naše misli po dolgem napornem delovnem dnevu ponovno umirijo,« pravi soavtor preiskave gospod Baldwin in hkrati dodaja, »seveda pa bi bilo v prihodnosti potrebno opraviti še dodatne preiskave, v kolikšni meri je takšno stanje voznika res nevarno za vožnjo.«

Če bodo na podlagi nadaljnjih študij potencialno nevarnost tudi dokazali, po njegovem mnenju obstaja vrsta strategij za rešitev tega problema.

»V smislu izboljšanja varnosti v prihodnje so ena izmed opcij tudi avtonomni transportni sistemi, kot so samovozeča vozila, ki bodo voznikom omogočala, da njihove misli odtavajo, ko bo to varno in se glede na zahtevano situacijo ponovno zberejo,« zaključi Baldwin.

Vir: medicalnewstoday.com

Slikovno gradivo: Pexels