Nikakršna kombinacija alkohola in vožnje ni varna

Zanimiva, a če smo čisto pošteni, ne povsem presenetljiva ugotovitev ameriške Univerze Kalifornija, ki je v svoji študiji leta 2014 dokazala tezo, da so »rahlo vinjeni« vozniki, v primerjavi s popolnoma treznimi v istih prometnih nesrečah, pogostejši krivci za njihovo povzročitev. Študija, ki jo je vodil sociolog David Phillips in je bila objavljena v mednarodni strokovni reviji za medicino Injury Prevention, je zajemala kar 570 731 trčenj, ki so se na ameriških cestah pripetila med leti 1994 in 2011.

Raziskovalci so se svojega proučevanja lotili na osnovi  baze podatkov iz ameriškega sistema za analizo zabeleženih žrtev (FARS), saj je le-ta dovolj obširna in vključuje tudi podatke udeležencev s prisotnostjo 0,01 promila alkohola v krvi. Znotraj skupine vinjenih voznikov, ki so imeli stopnjo vsebnosti alkohola v krvi med 0,01 do 0,07 promila, so se predvsem osredotočili na tiste »minimalno vinjene« voznike (0,01 promila). Vodja raziskave profesor Philips in njeni soavtorji so prišli do ugotovitve, da je delež voznikov, ki so imeli v času nesreče v krvi 0,01 promila alkohola (kar je v ZDA pod dovoljeno mejo 0,08 promila) in so bili priznani za uradne in edine krivce prometne nesreče, za 46 % višji od deleža nevinjenih voznikov, s katerimi je do trčenja prišlo. Ugotovitve niso potrdile nobenega očitnega razkoraka in nenadnega prehoda od nedolžnih do krivih, glede na zakonsko dovoljeno mejo alkohola v krvi. Pokazale so namreč ravno nasprotno, da se krivda z mejo od 0,01 do 0,24 promila le postopoma in počasi povečuje. Kljub dokazani krivdi, pa so rahlo vinjeni  (naj spomnimo, da se izraz »rahlo vinjen« tu nanaša na voznike, ki šele pričenjajo čutiti vpliv alkohola in ga je treba razlikovati od izraza »pijan«, kjer so učinki alkohola že zelo izraziti) vozniki pogosto kaznovani z nižjimi kaznimi kot njihovi trezni soudeleženci. V praksi, po besedah gospoda Phillipsa, to pomeni, da policija, sodniki in javnost vrednost 0,08 promila obravnavajo kot strogo določeno in smiselno mejo, medtem ko nad primeri pod to zakonsko določeno mejo ne izvajajo strožjih sankcij. Prav to pa se mora spremeniti, saj bi moral zakon odražati stanje, s katerim se preiskovalci nesreč srečujejo na terenu. Strokovnjaki so v študiji ocenjevali krivdo s podrobnejšim pregledom več kot 50 dejavnikov, vključno s povsem nedvoumnimi prekrški kot je vožnja skozi rdečo luč ali v nasprotno smer. Eksperiment je pokazal, da varna kombinacija med alkoholom in vožnjo nikakor ne obstaja – torej v nobenih okoliščinah ni načina oz. stopnje, na kateri alkoholiziran voznik za volanom ne bi bil nevaren.

S to raziskavo so njeni nosilci želeli zlasti podkrepiti prizadevanja in priporočila nekaterih organizacij, da se trenutna zakonsko določena meja spusti na 0,05 promila, predvsem pa dokazati, da bi bilo mejo dejansko smiselno še nekoliko znižati. Phillips zlasti opozarja, da čeprav zvezne agencije priporočajo znižanje meje pod 0,08 %, pa je bilo bore malo raziskav opravljenih o nevarnosti vožnje pod vplivom manjše količine alkohola v krvi, zato je njihov projekt prvi, ki je raziskoval dokaze o povzročiteljih prometnih nesreč z minimalno stopnjo alkoholiziranosti.

Vir: www.sciencedaily.com