Prometna kultura v primežu sodobne družbe

Prometni sistem nesporno predstavlja največji podsistem sodobne družbe. Za razliko od organizacij, kjer je vloga in status članstva jasno opredeljena, pa je cestni promet odprt in vključujoč sistem, ki  temelji na situacijskih vlogah (vozniki, pešci, kolesarji, itd.) z relativno nizkim pragom udeležbe. Eden pomembnejših delov vsake družbe so nedvomno njene vrednote, ki pa jih v sodobnem času vse pogosteje najdemo »ukleščene« med napredkom in odsotnostjo vsakršnih tabujev. Ljudje si danes, za razliko od preteklih rodov, lahko sami izbirajo način življenja, kjer pa se pogosteje osredotočajo nase in kratkoročni zadovoljitvi lastnih potreb. Skrb za druge in družbo je postala postranskega pomena ali popolnoma odsotna, vse več običajev pa tako postaja žrtev osiromašene vsebine in instant potrošniškega koncepta.

Seveda pa sodobna družba in tehnološki razcvet v zadnjih letih ne prinašata samo negativnih učinkov, temveč nam omogočata tudi več ustvarjalnosti, raznolikosti in inovativnosti, zlasti pa možnost odločanja po lastni vesti. Sodobna tehnologija vse bolj narekuje vsakdan slehernega človeka, zato je njena smiselna uporaba toliko pomembnejša. V primežu tehnološkega napredka in razpršene kulture se je znašlo tudi področje prometa, kjer je še kako pomembno, da se oblikuje skupna vizija, v kateri bomo znali ustvariti harmonijo med navlako in dodano vrednostjo gospodarske in socialne revolucije. S pretiranim osredotočanjem nase se je posledično spremenilo tudi vedenje na cesti, čemur pa zakonodaja in izobraževanje ne sledita v zadovoljivi meri. Kot udeleženci v prometu postajamo čedalje bolj apatični in s trdim prepričanjem, da se nam nesreča ne more zgoditi, zato varnost postavljamo na stranski tir, pojem prometne kulture pa ne znamo in kar je še bolj zaskrbljujoče, ne želimo vtkati v del naše celostne podobe. Cesta vse pogosteje postaja občasno prizorišče razkazovanja premoči in nerazsodnega precenjevanja lastnega znanja varne vožnje.

Glede na to, da po pridobitvi vozniškega dovoljenja, v Sloveniji praviloma nimamo obveznih dodatnih izobraževanj na področju prometa, ljudje zaradi pomanjkljive prometne vzgoje ne čutijo potrebe ali želje po dopolnjevanju svojih spretnosti in znanja, kar pa seveda močno vpliva na nizko raven prometne kulture. Prav zaradi tega krivde ne gre pripisovati samo neustrezni zakonodaji, neprimerni infrastrukturi in v nebo vpijočim kaznim, temveč splošni miselnosti udeležencev. Kontinuiran proces izobraževanja in vzgoje na področju cestno-prometne varnosti je nedvomno pomembnejši dejavnik izboljšanja prometne kulture, ki pa se mora začeti že v zgodnji mladosti oz. pri otrocih, saj je to edini način, da se pri posamezniku oblikuje zavest o teži tega področja in tako doseže izboljšanje stanja na cestah. Primeri dobre prakse iz Evrope dokazujejo, da je poudarek na prometni kulturi eden poglavitnejših elementov v procesu osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Trend kontinuiranega izobraževanja in vzgoje na področju cestno-prometne varnosti zasledimo v državah, ki veljajo za ene najvarnejših v prometu, saj ljudje pridobljene navade iz zgodnejših let in z zavestjo na višji ravni v prometu projecirajo tudi kasneje v življenju.

Prometna kultura pa bo tudi nepogrešljiv del razprave na okrogli mizi z naslovom “Varovanje človekovih pravic v prometu”, kjer bomo s strokovnjaki z različnih področij iskali praktične rešitve za vzpostavljanje in ohranjanje tega pomembnega sestavnega elementa za izboljšanje varnosti v prometu. Več informacij o dogodku se nahaja na spletnem naslovu www.prometnidan.si.

okrogla_miza

Slikovno gradivo: pexels

siletra
Oglasno sporočilo: SILETRA.eu

 

 

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save