Poledenelo cestišče je izziv in kako ga premagovati

Kljub temu, da med hladnejšimi zimskimi meseci nemalokrat naletimo na poledenele ceste, redko pomislimo na nevarnosti, ki nas takrat lahko doletijo. Če moramo zjutraj pred odhodom od doma z vetrobranskega stekla odstranjevati led ali pa v poznem popoldnevu, ko zapuščamo delovno mesto, se nam lahko zgodi, da na led naletimo tudi na cestišču. V tem prispevku želimo razkriti načine, na katere lahko ugotovimo ali bo cesta poledenela, in kako se pripraviti na vožnjo po njej.

Najprej se ozrimo po okolici in poskušajmo ugotoviti ali so rob cestišča in luže zaledenele. Če so, potem bo po vsej verjetnosti ledena tudi cesta. Najpogosteje se to dogaja na podeželju, kjer ceste niso dovolj prevožene, da bi se s frekventnostjo prometa led odtajal.  V primeru, da je zunaj zelo hladno, moramo vse mokre površine obravnavati kot ledene, saj po vsej verjetnosti tudi so. Tudi če se zmrzal odtaja lahko ostanejo določeni senčni predeli cestišča ali mesta, ki so izpostavljena zmrzali. V tem primeru je dobro upoštevati vožnjo v tovrstnih mikro klimatskih območjih in jo po potrebi temu tudi prilagoditi.

Večina modernejših vozil ima vgrajene termometre, ki nam prikazujejo zunanjo temperaturo. Njihove vrednosti pa so pravilne samo do določene mere, saj dejanske temperature ne zaznajo takoj.  Če imate avto npr. parkiran pod ponjavo ali v garaži, bo prikazana temperatura najprej nekaj stopinj višja. Tudi če je vozilo parkirano zunaj, bo temperatura na termometru odvisna od tega, kje v avtu je nameščen senzor. Zelo redki so na nivoju ceste, zato nam ne dajejo točnih vrednosti o sami temperaturi ceste.

Zakaj vam tudi gume ne bodo delovale?

Da bi bolje razumeli način vožnje v hladnem vremenu, je dobro vedeti, v kakšen stiku smo pravzaprav s samo cesto. Pnevmatike, ki so nameščene na večino avtomobilov kot standardne, so utrezno izdelane za normalne vremenske pogoje. Ko temperatura pade pod 7 stopinj Celzija, postaja gumna mešanica oz. sestava vse trša, zato se oprijem pnevmatike zmanjša. To v spolzkih razmerah pomeni manjšo zanesljivost in povzroča tudi daljšo zavorno pot.

Kako torej voziti po poledenelem cestišču?

Če upoštevamo dejstvo, da se pnevmatike slabše oprijemljejo poledenelega cestišča, potem je prvo kar moramo narediti to, da zmanjšamo hitrost. Če vozimo hitro, potem se bomo v primeru zaviranja tudi dalj časa ustavljali.  Z upravljali – zavore, pedal za plin, volan, sklopka, prestavna ročica – pa ravnajte karseda nežno. Če vaše vozilo zdrsne morate nogo nemudoma umakniti s plina, sprednja kolesa pa usmerite tja, kamor želite zapeljati.  V ledenih pogojih mora biti vsakršna uporaba zavor in krmiljenja karseda nežna. Vozila na sprednji pogon se splošno bolje obnesejo v tovrstnih razmerah, medtem ko je treba biti pri vozilih na zadnji pogon pri menjanju smeri počasnejši in nesunkovit.

Čemu nameniti posebno pozornost?

Veliko nevarnost za vozila pa predstavlja led, ki ga na cesti ne vidimo, zato mu rečemo tudi črn led. Nastane na že mokrem cestišču pri temperaturi 0 stopinj Celzija ali manj, ponavadi ob zori ali mraku. Nizke temperature povzročijo, da tanka plast mokrote na površini vozišča zaledeni, ta pa praktično izgleda kot črna barva, zato tudi ime črn led. Preden se z avtomobilom odpravite  na vožnjo, odstranite ves led z vetrobranskih stekel, zato da bo vaša vidljivost čim boljša. Razlika med vožnjo v snegu in na ledu je ta, da imamo na snegu vsaj nekaj oprijema, medtem ko ga na ledu nimamo nič. To bomo občutili takoj, ko bodo upravljala nenadoma postala lahka. Če bomo vozili počasi, bomo tako težje izgubili nadzor nad vozilom. Pri vožnji na takšnem ledu nikakor ne uporabljamo zavore in plina. Ne poskušajmo popravljati smeri vozila, ko nam to zdrsne, saj lahko povzročimo, da se bo začelo vrteti. Ker se ta led pojavlja v zaplatah, bomo tako spet kmalu prišli na predel, kjer bomo ponovno začutili oprijem vozišča. V primeru, da imamo vozilo parkirano na “ledu”, speljimo z drugo prestavo in nežno pritisnimo na plin. Med vožnjo uporabljajmo višjo prestavo, da preprečimo vrtenje koles v prazno. Zelo pomembno pa je tudi to, da uporabljamo varnostno razdaljo, saj je v zaledenelih razmerah zavorna pot do 10-krat daljša kot v običajnih.